Huferka

Ura je 23:57 v torek. Ko bom tole objavila, bo seveda že sreda. Ampak naj bo zabeleženo, da sem se objave lotila v torek.

Tole tortico sem naredila za hčerko prijateljice iz otroštva. Moram reči, da se mi je prav fino zdelo, kako šokirana je bila prijateljica, ko jo je videla. Kaže, da sem presegla njena pričakovanja. Kar najbrž pomeni, da je bolje, da ljudje od tebe pričakujejo manj.

Kakorkoli, edini vodili, ki sem ju dobila, sta bili, naj bo torta sadna in naj bo v obliki Nodija. Tako sem naredila grobo obliko Nodija, torto prekrila s fondantom, nanj pa z jedilnimi barvami v prahu, ki sem jih zmešala z zelooo malo vode, narisala Nodija.

(Kot vedno velja, klikni na sliko za opis in večjo različico.)

 

Tako, zdaj pa obljubim, da nekaj časa dam mir s tortami.

Aja: testo je bilo mens sana, namočila sem ga s sokom, ki so ga izcedile sveže jagode.

Aja 2: velik kos debelega kartona sem ovila v alufolijo in to mi je služilo kot pladenj za torto.

Za torto, ki jo predstavljam tokrat, mi je tako zelo žal, da je nisem poslikala. Kot sem omenila že včeraj, delala sem jo, skupaj z včeraj predstavljeno torto, na svoj rojstni dan (ne, sebi še kar nisem spekla torte … kar pomeni, da sem kovačev kovač? kovačeva kovačeva kobila? kovač brez kobile? najbrž to slednje ).

Stepko sem delala že tretjič. Prvič za Nejca, drugi poskus sem predstavila na tej strani, tretjič pa moram reči, da sem bila z rezultatom končno tudi sama zelo zadovoljna. Zato mi je še toliko bolj žal, da nimam dokumentiranega postopka izdelave. Prijateljica, huuuuda steperka, tako, reeesno huda, je mimogrede rekla, da ona bi pa tudi stepko za rojstni dan. In seveda človek ob takih mimogrede zastriže z ušesi in si reče, uuu, to pa moram narediti.

Spodnji del torte je bil sestavljen iz testa za Schillerjevo torto, ki jo moram še enkrat predstaviti na tej strani, dve vrsti testa, eno z mandlji, drugo z orehi, brez moke. Če me spomin ne vara, sem za filo uporabila čokoladni mousse. Vse skupaj sem pa prelila s čokoladno glazuro. Da je stepka stala na torti (da se ni zaradi teže pogreznila vanjo), sem, kot sem pokazala že pri prejšnji stepki, uporabila slamice, ki sem jih pristrigla na primerno dolžino. Pri prejšnjih dveh stepkah sem se naučila, da je malo stepko težko doseči s prerezano torto s filo. Zato in pa zaradi izkušenj z oblikovanjem zmajčka in tvitertiča, ko se se je plazma torta res izkazala, sem se odločila, da za stepko uporabim plazmo.

Tako sem stepko najprej grobo oblikovala iz plazme. Za zgled mi je služila moja stara stepka, ki sem jo postavila tako, da so ploščice gledale gor. Tako sem dobila tudi pravo obliko tako položenega čevlja. Plazma je bila prvi dan zelo mehka, zato sem jo, ko sem dobila neko zelo grobo obliko približno oblikovanega čevlja, dala čez noč v hladilnik. Naslednji dan pa sem se lotila podrobnejšega oblikovanja. Ko sem imela obliko stepke, ki sem jo želela, sem obarvala fondant s črno. Stepko sem zelo zelo na tenko premazala z masleno kremo. Pri prejšnji stepki sem se naučila, da ga moram razvaljati zares na tanko. Tako sem ga razvaljala na kak milimeter in pol, in nato v črn fondant oblekla čevelj iz plazme. S konico noža sem oblikovala šive ipd., in ker črni fondant ni bil dovolj črn, sem nekoliko črne barve zmešala s kapljico vode in čevelj prebarvala s čopičem. Nato sem gor postavila ploščice. Vanje sem z vbodi šivanke vgravirala ime in leta slavljenjke, potem pa vse skupaj prebarvala z zlato barvo.

Spodnje slike niso najboljše. Prvi dve sta s telefona, nekaj slik vmes je popolnoma napačno izostrenih in se tako npr. ostro vidi podlaga, namesto da bi se videla torta, ampak to se edine slike, ki jih imam, in res sem čisto preveč ponosna na to stepko, da te torte ne bi delila z vami.

(Klikni na sliko za nekaj malega opisa in za večjo, zablurano različico. )

 

Jutri pa še zadnja torta iz serije V znamenju tort X.

Kot sem obljubila včeraj, je tokrat na vrsti torta za 55. obletnico poroke Nejčevih starih staršev. Ata Janez in mama Zlata sta ena najbolj kul ljudi, kar jih poznam. Mama Zlata ima zelo rada reform torto, zato sem spekla 12 oblatov reformce, enega za drugim. In upoštevala idejo Nejčeve mami, naj naredim rdeče srce. In sem ga. In ker nisem hotela reformce pokvariti s fondantom, sem iz orehov naredila marcipan. Svoj “stari” recept za marcipan sem spremenila le toliko, da sem v jajčno mešanico dodala rdeče barvilo, da je bil marcipan rdeč, in pa tisto skrivno sestavino, ki pomaga, da je fondant dlje časa lepo gibek … žlico glicerola. Marcipan se je res lepo valjal, je pa marcipan delikatna reč, nikakor in nikoli ne priporočam, da bi ga človek delal kak dan prej, prvi dan uboga na besedo in se spravlja v oblike, čez noč pa že dobi marcipanasto strukturo in se noče več oblikovati.

Tole tortico sem, skupaj še z eno, ki jo objavim jutri , delala na svoj rojstni dan, mudilo se je, dnevi so bili nori, kar naprej neki roki, spanja malo, tako da sem, bumbar, pozabila slikati končni izdelek. Na srečo sem torto na koncu slikala z ajfounom, tako da vsaj neko fotko imam. Slikali pa smo tudi na slavju, ampak te slike še niso prišle do mene. Čim pridejo, zamenjam zadnji fotki.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

 

Jutri pa o izpopolnjeni tehniki izdelave step čevlja. Torte, seveda.

Zadnji dve uri sem porabila za urejanje slik štirih tort, ki čakajo na objavo. Ker ti, draga bralka, dragi bralec, nočem povzročiti občutka, ki ga je masa fotk povzročila meni, sem se odločila, da ti jih raje predstavim eno po eno in ne vseh hkrati v eni objavi. Ni za kaj.

Tale tortica je nastala že konec aprila. Naredila sem jo za Nejčevega brata, ki jo je podaril svojim medvoškim Džumbusnikom ob obletnici oddaje. Ker sem do takrat imela že poln kufer fondanta, sem se odločila, da bom torto okrasila z masleno kremo. Podrobnosti na slikah v galeriji spodaj.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

 

Jutri pa pokažem oblikovanje torte za 55-letnico poroke Nejčevih starih staršev. Pri njej sem uporabila marcipan, ki sem ga naredila iz orehov in mu za lažje valjanje dodala … uganeš, kaj?

Preden se lotim objave V znamenju tort 2 (kolebam še med tem, ali naj bo objava zelo dolga ali naj raje spišem še objavo V znamenju tort 3 ), je skrajni čas, da vam pokažem te tri lepotice, ki so priromale v moj nabiralnik skoraj pred dvema tednoma. Primorka je za dragega ob prav posebni priložnosti naredila ne eno, ne dve, ampak kar tri torte. Tri! Takole mi je napisala v mejlu: “In ker se moram učiti in je lepše packati, so pač nastale tri. Nedolžno bela za krst, grozd (v pekaču za novoletno jelko) za obhajilo in torta z golobčki za birmo.” In pri dveh tortah je uporabila fondant. Bi kdo rekel, da je to njeno prvo igranje s fondantom? Veselim se že slik njenih prihodnjih podvigov!

Sploh sem navdušena nad različnimi odtenki modre pri grozdu.