Za torto, ki jo predstavljam tokrat, mi je tako zelo žal, da je nisem poslikala. Kot sem omenila že včeraj, delala sem jo, skupaj z včeraj predstavljeno torto, na svoj rojstni dan (ne, sebi še kar nisem spekla torte … kar pomeni, da sem kovačev kovač? kovačeva kovačeva kobila? kovač brez kobile? najbrž to slednje :D).

Stepko sem delala že tretjič. Prvič za Nejca, drugi poskus sem predstavila na tej strani, tretjič pa moram reči, da sem bila z rezultatom končno tudi sama zelo zadovoljna. Zato mi je še toliko bolj žal, da nimam dokumentiranega postopka izdelave. Prijateljica, huuuuda steperka, tako, reeesno huda, je mimogrede rekla, da ona bi pa tudi stepko za rojstni dan. In seveda človek ob takih mimogrede zastriže z ušesi in si reče, uuu, to pa moram narediti. 🙂

Spodnji del torte je bil sestavljen iz testa za Schillerjevo torto, ki jo moram še enkrat predstaviti na tej strani, dve vrsti testa, eno z mandlji, drugo z orehi, brez moke. Če me spomin ne vara, sem za filo uporabila čokoladni mousse. Vse skupaj sem pa prelila s čokoladno glazuro. Da je stepka stala na torti (da se ni zaradi teže pogreznila vanjo), sem, kot sem pokazala že pri prejšnji stepki, uporabila slamice, ki sem jih pristrigla na primerno dolžino. Pri prejšnjih dveh stepkah sem se naučila, da je malo stepko težko doseči s prerezano torto s filo. Zato in pa zaradi izkušenj z oblikovanjem zmajčka in tvitertiča, ko se se je plazma torta res izkazala, sem se odločila, da za stepko uporabim plazmo.

Tako sem stepko najprej grobo oblikovala iz plazme. Za zgled mi je služila moja stara stepka, ki sem jo postavila tako, da so ploščice gledale gor. Tako sem dobila tudi pravo obliko tako položenega čevlja. Plazma je bila prvi dan zelo mehka, zato sem jo, ko sem dobila neko zelo grobo obliko približno oblikovanega čevlja, dala čez noč v hladilnik. Naslednji dan pa sem se lotila podrobnejšega oblikovanja. Ko sem imela obliko stepke, ki sem jo želela, sem obarvala fondant s črno. Stepko sem zelo zelo na tenko premazala z masleno kremo. Pri prejšnji stepki sem se naučila, da ga moram razvaljati zares na tanko. Tako sem ga razvaljala na kak milimeter in pol, in nato v črn fondant oblekla čevelj iz plazme. S konico noža sem oblikovala šive ipd., in ker črni fondant ni bil dovolj črn, sem nekoliko črne barve zmešala s kapljico vode in čevelj prebarvala s čopičem. Nato sem gor postavila ploščice. Vanje sem z vbodi šivanke vgravirala ime in leta slavljenjke, potem pa vse skupaj prebarvala z zlato barvo.

Spodnje slike niso najboljše. Prvi dve sta s telefona, nekaj slik vmes je popolnoma napačno izostrenih in se tako npr. ostro vidi podlaga, namesto da bi se videla torta, ampak to se edine slike, ki jih imam, in res sem čisto preveč ponosna na to stepko, da te torte ne bi delila z vami.

(Klikni na sliko za nekaj malega opisa in za večjo, zablurano različico. :))

Jutri pa še zadnja torta iz serije V znamenju tort X. 😀