Falafli

Falaflov sem se prvič lotila pred kakimi tremi leti. Takrat so nama ravno napeljevali nov kabel za internet, vhodna vrata so bila na široko odprta, možakarji so s stopnišča vrtali luknjo v steno dnevne sobe in olje je bilo že pošteno vroče. Tako sem prvih deset falaflov vrgla notri. Zacvrčalo je, se zamehurilo, zadišalo, nekaj minut nisem videla drugega kot mehurčkanje olja … in potem koščke sestavin, kako žalostno plavajo v olju in črnijo. Pogledala sem proti internetnim kerlcom, na srečo nihče ni videl, kaj se je zgodilo v posodi na ognju. Pladnju zvaljanih kroglic sem dodala nekaj žlic moke, čeprav sem vedela, da avtentični recept ne zahteva moke, vse skupaj na novo pregnetla in zvaljala nove kroglice. Te so se potem spekle, falafli so bili čisto v redu, samo tista moka me je peklila. Manj rahli so bili, kot sem jih imela v spominu. Tako ni šlo.

Drugič sem se falaflov lotila pred kakim mesecem. Vmes sem se pri prijateljičinem možu, ki ima dnevno opravka z njimi, naučila, da se falafle vedno dela iz surove čičerike. Kar je povsem smiselno: škrob v njej še ni skuhan in lahko deluje kot vezivo. Pred kakimi tremi leti sem namreč za falafle uporabila kuhano čičeriko! Ups. 😳 No, in sem prebrala, kar o falaflih in dodatkih pravi Mark Bittman v How to cook everything vegeterian, naredila maso iz surove čičerike, zvaljala kroglice, jih po nasvetu s te strani za nekaj ur postavila v hladilnik, ogrela olje na pravo temperaturo (kar sta poudarjala tako Bittman kot prijateljičin mož) in s strahom spustila prvo kroglico vanj … in je delovalo! 😀 Falafli so bili bo-žan-ski. In tu je delujoči recept. Naslednjič bom dala pol manj peteršilja in dodala tahini v maso. Tokrat sem hotela najbolj osnoven recept. V tem po Bittmanu ni tahinija. Sezamovih semen sicer tudi ne. Ampak zelo težko se držim osnovih receptov. Tako da ste v bistvu lahko ponosni name, da sem se ustavila pri semenih. 😉

Falafli

čas priprave: aktivnega dela vsega skupaj kakih 45 minut, čakanja pa za ves dan

zadošča za: 5 dokaj lačnih ljudi (kakih 50 falaflov)

zahtevnost: če slediš navodilom o surovi čičeriki in ne prevročem olju, presenetljivo preprosto 🙂

sestavine:

  • 400 g surove čičerike
  • 2 stroka česna
  • 1 manjša čebula (ali 4 mlade čebule … ali mešanica obojega, kot sem naredila sama :))
  • 1 čajna žlička strtega koriandra
  • 1 žlica mlete kumine
  • po okusu kajenskega popra
  • 60 gramov peteršilja (naslednjič bom to prepolovila, zaradi zelene čebule in veliko peteršilja so bili moji falafli veliko bolj zeleni, kot je običajno)
  • 1 žlička soli
  • 1/2 žličke popra
  • 1 do 2 žlici sveže stisnjenega limoninega soka
  • olje za cvrtje

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

  • Čičeriko v večji posodi prekrij z vodo in pusti, naj se namaka čez noč, pb. 12 ur, največ 24. [Če imaš izredno trdo vodo, se stročnice ne bodo hotele skuhati. To sem spoznala zgrda, ko sem pred leti pol dneva kuhala fižolovo juho, pa je bil fižol v sredi še kar trd. In ko se je enako ponovilo s čičeriko, ki sem jo kuhala za humus, sem vprašala strička Gugla, kaj se dogaja. In ta mi je povedal, da se minerali v trdi vodi naberejo v središču fižola in mu ne pustijo, da se skuha do konca, pa če skačeš na trepalnicah. Od takrat naprej za suhe stročnice uporabljam destilirano vodo. Vedno deluje.]
  • Dobro odcedi čičeriko, prestavi jo v multipraktik in k njej zmeči vse preostale sestavine.
  • Miksaj, dokler ne dobiš enakomerne, gladke mase. (Ki ji lahko dodaš sezamova semena. ;))
  • Iz mase oblikuj za oreh velike kroglice, jih postavi na s peki papirjem obložen papir in jih za kakšno uro postavi v hladilnik. [Medtem ko kroglice počivajo, lahko spečeš kruhke pita in pripraviš vse ostalo, kar bo šlo v falafel-sendvič. Samo predlog. :P]
  • V srednje veliko posodo zlij olje za cvrtje, ki naj sega vsaj 5 cm v višino. Na srednji vročini ga ogrej do 170 stopinj. Če se bo olje ogrelo prehitro in bo prevroče, se bodo falafli takoj zažgali, ne da bi se v sredi spekli do konca. Če nimaš termometra, se ravnaj po tem: drobec mase za falafle bo zacvrčal takoj, ko ga vržeš v ogenj. Če nekaj časa traja, da pride do cvrčanja, olje še ni dovolj ogreto. [In če gre tvoj termometer samo do 120 stopinj, kot moj, ne skrbi … ker se ne ustavi pri 120, ampak gre kar naokoli, tako da je, ko drugič kaže 50, olje pripravljeno. :D]
  • Falafle v primerno ogretem olju peci pb. 5 minut. (Pečene položi na z brisačkami obložen krožnik, da se odcedijo.)
  • Zdaj pa še pito, humus, tahini, tzatziki (ja, če lahko dodamo kumare in jogurt, zakaj ne bi dodali kumare in jogurt? ;)) in poljubno zelenjavo v roke in dober tek! 🙂
Print Friendly, PDF & Email

9 Comments

  1. Oh, super! Ko bom imela čas, se lotim tega recepta!! Se že leta “pripravljam”, da jih bom naredila 🙂 Pridejo prav za kakšne feštice, a ne? Kaj morajo bit topli, ali so dobri tudi hladni?

  2. Me veseli, Katarina! Ja, recept za pitakruh dolgujem že nekaj časa, sem ga pobrala od Julie Child, ampak tudi tale z vaše povezave je videti mamjivo. 🙂

  3. Pingback: Humus : Huferka

  4. Pingback: Bučni kari (curry) : Huferka

  5. Super recept, uspelo iz prve.
    Glede stročnic pa ne rabiš destilirane vode, žlica, dve ali tri sode bikarbone nardijo čudež. (v Eurospinu 50 centov pol kile) 😀

  6. Pingback: Kruhki pita | Huferka

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *