To je recept, ki ga Nejc zna na pamet, ker je bil prvi recept, za katerega je šel kupit sestavine, ko sva začela hoditi. In od takrat tudi ve, kako prepoznati zrel avokado. In po sestavine je šel nedolgo po tem, ko sva se peljala na prvi skupni izlet, v Škocjanske jame. In sva imela piknik na pečini. In sem pripravila toliko hrane, da smo jo z mami in sestro jedle še ves teden. In ena od stvari, ki sem jo pripravila in ki sploh ni prišla do pečine, je bil tale recept. Takrat v avtu ga je Nejc jedel prvič. To je recept, ki ga kar naprej talam okoli. Je recept, ki ga delam praktično vsak vikend, ker se je vanj zaljubil Nejčev iDedek. In ko on ni z nama na vikendu, ga vseeno naredim, ker pride pa kdo na obisk in je fino, ko sediš zunaj pred zidanico, se pogovarjaš in pomakaš tortilja čipse in korenček v humus (še en tak recept, ki ga naredim skoraj vsak teden) ali v gvakamole. In to je tudi recept, za katerega vsakič znova z Nejcem misliva, da je že na blogu, pa se izkaže, da ni. Ker sem ga že tolikokrat poslikala. Ali pa se mi vsaj zdi, da sem ga. Ker je neprestano na sporedu. In zdaj je res skrajni čas, da ga objavim.

Od izvirnega recepta, ki sem si ga od nekje prepisala pred leti, so odpadle tri sestavine. Pa jih nihče ne pogreša. Spremenila se je tudi količina limoninega soka. Ostalo je ostalo isto. Kje sem dobila recept, žal ne vem, videti pa je v mojem razpadajočem in popacanem zvezku takole:

Lahko prebereš, katere tri sestavine sem opustila?

Recept je res preprost, vse samo flikneš v multipraktik in zmiksaš. Kot se je izkazalo letos na morju, na čudovitih 4 dneh oddiha s frendi, lahko tudi nimaš multipraktika, potem pač z vilico speštaš avokado, ostale sestavine pa nasekljaš karseda drobno. In če nimaš terilnika, je lahko tudi kamen dober. Ali pa prazna steklenica, ki jo uporabiš kot valjar. Edina stvar, na katero je treba biti pri gvakamoleju pozoren, je, da je avokado lepo zrel.

Kako prepoznati zrel avokado?

Če je avokado, ko ga potipaš v trgovini, trd ko kamen, potem ni zrel. Če pritisneš prst ob lupino avokada in se ta malo vda, za nekaj milimetrov, potem je zadeva ravno prava. Če ti prst praktično ostane notri, je velika verjetnost, da je prezrel, kar pomeni, da je rjav, ko ga odpreš … in nedober. Če se ti z gvakamolejem ne mudi, lahko mirno kupiš trd avokado in ga doma pustiš na pultu, za družbo pa mu daš jabolko. Jabolko je en tak mali manipulator med sadjem, če hočeš, da avokado ali kiviji dozorijo prej, kot se njim zdi prav, samo pošlješ eno jabolko k njim, pa jih hitro prepriča, da je čas za zorenje. In če hočeš, da se zgosti marmelada iz jagod ali kakšnega drugega sadja brez pektina, se jabolko v obliki jabolčnega pektina, ki ga ni težko narediti doma, rade volje vmeša. Da ne omenjam zgoščevanja raznih mesnih ali priložnih omak.

Kako priti do avokadovega mesa?

In še ena stvar je, ki jo je dobro vedeti pri avokadu. Do njegovega mesa najlažje prideš tako, da avokado najprej prerežeš napol. Pri tem greš okoli za debeeel oreh velike peške v sredini avokada. To potem najlažje dobiš ven tako, da vzameš polovico avokada s peško v mesu v eno roko (če si desničar v levico, sicer pa obratno) in z velikim nožem usekaš naravnost po peški. Ko se rezilo noža zarije v peško, pa nož samo zasukaš v eno smer in ga dvigneš in peška je zunaj. Izipizi. Gvakamole zelooo hitro oksidira, ker nočemo jesti rjave omake, ampak lepo zeleno, je zato dobro, da ga čimprej po odprtju pokapaš z limoninim sokom. Aja, in enkrat, ko je peška odstranjena, samo vzameš navadno jedilno žlico in meso izdolbeš ven. Pa ne pozabi popraskati mesa tik pod lupino avokada, tisti je najbolj zelen.

Gvakamole

čas priprave: 7 minut (sploh, če nekdo drug tolče koriander, medtem ko ti počneš vse ostalo)

zadošča za: 4 ljudi, 2 do 3 vrečke tortilja čipsa in 1 uro

zahtevnost: nadnadenostavo

Sestavine:

• 1 zrel avokado
• 2 žlici kisle smetane
• sok pol limone (včasih tudi cele limone, kot velijo brbončice)
• 1 srednje velika čebula
• 1 srednje velik paradižnik
• 1 jedilna žlica koriandra
• ščep soli
• ščep [ali kakih 7 potolkov po riti stekleničke z začimbami] kajenskega popra

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Postopek:

• Ožemi sok pol limone.
• Avokado prereži na pol, odstrani peško, ga pokapaj z limonimi sokom in z žlico izdolbi meso.
• Koriander v terilniku zdrobi v prah … ali čimboljši približek prahu. Ja, da se kupiti tudi že zdrobljen koriander, ampak ni isto. Preizkušeno. Tako da, work those muscles!
• V multipraktik daj avokado, sok limone, koriander, čebulo, paradižnik, sol, kajenski poper, čili in kislo smetano in vse dobro zmiksaj.
• Gvakamole lahko ješ takoj, če bo šel pa v hladilnik (zdrži kake tri dni), ga pa le dobro pokrij s folijo. Dober tek! 🙂

Gvakamole gre fino s tortiljami, v mehkopalačinkasti ali trdočipsasti obliki, sploh ni važno. Pri prvi varianti je potem fino, če je zraven še kak riban sir, na trakove narezana solata, čebula, paradižnik, koruza, čili z mesom/koščki purana v marinadi/popečena zelenjava, kisla smetana, pri drugi pa zadeva ponosno in samostojno služi kot pomaka. Omaka, v katero se pomaka. Kot je to razloženo v Pleteršniku. Skoraj. 😉

P. S.: Če se kdo čudi, kako da so fotke zadnjih nekaj receptov slabše, je to zato, ker so bile zadeve narejene na Dolenjskem, v kuhinji, kjer ni veliko svetlobe, vsaj ne dovolj za dobre fotke. In ker sem jih delala z ajfounom in zmotno mislila, da tapk na sliko pomeni makro, ne izostritev, tako da nisem ostrila slik med fotkanjem, je zadeva izpadla še huje. Tisti naravni blond pramen, skrit nekje zadaj, vsake toliko časa useka ven. 😉