Tale objava bo malo drugačna kot običajno. Bo objava o tem, kaj sem se naučila pri izdelavi stoječega 3D Olafa. Lani je Olaf sedel na ledu in lovil lastno glavo. Letos se je postavil na noge.

Navadno, ko se lotim tortanja, je to enotedenski projekt, ker moram razmisliti ne samo, katero testno-nadevno mešanico hočem uporabiti, ampak tudi, kako to mešanico prepričati, naj ne sodeluje z gravitacijo, ampak z mano. Pri delanju malo bolj kompliciranih tort je namreč gravitacija sovražnik številka 1. Pri poročni torti v obliki hiške mi je zaradi gravitacije začelo polzeti dol celo nadstropje, tako da sem morala že sestavljeno torto razstaviti in moža poslati v Merkur. 🙂 Poznate izraz edina omejitev je nebo? No, pri tortah se prevede v edina omejitev je gravitacija.

In ko sem se tako podala v internetovje, da bi izmaknila koščke znanja od ljudi, ki so se že lotili stoječega Olafa (niti malo nisem dvomila, da se je Olaf v taki obliki že pojavil, ker Frozen. Če ga še niste gledali, ga glejte. Ker Olaf. In zgodba. Ampak Olaf. :)) — in na veliko veselje takoj našla ne samo forumsko objavo, ampak kar enoinpolurni video z natančnim prikazom, kako se takega podviga lotiti. Če bi radi še sami naredili takega Olafa, tukaj je povezava do tega videa. Samo ena majhna opomba: profiji niso profiji kar tako. Yener Olafa sestavlja skoraj dve uri. Jaz sem ga sestavljala od petka zjutraj do sobote zjutraj, natančneje, od pol devetih, ko sem prišla domov po tem, ko sem malega odložila v vrtcu, do sedmih zjutraj v soboto, ko smo imeli praznovanje.

In kaj sem se naučila? Zelo dober, ne, odličen trik za ohranjanje strukture torte. Tisti, ki ste se že kdaj lotili 3D-tortanja, veste, kako včasih oblikujete zadevo, potem pa na sobni temepraturi začenja izgubljati strukturo in se vse skupaj malo posede, kar se pokaže tudi skozi fondant (glej npr. tole mojo torto tukaj). Obstaja zelo preprost trik, kako težavo zaobiti. Oblikovani in ohlajeni posamezni kos torte (v Olafovem primeru so ti posamezni kosi noge, rit, trup in glava) prekriješ s stopljeno čokolado. To narediš tako, da čokolado stopiš (v mikrovalovki gre najlažje), potem pa izrežeš majhno plastično “lopatko” — v videu lahko vidite, kakšno uporabi Yener, jaz sem izrezala plastični košček kar iz oprane embalaže, v kateri je bil prej Ledov sladoled. S to lopatko potem nanašaš stopljeno čokolado na torto, dokler ni vsa prekrita s čokolado. To ustvari trdo čokoladno skorjico in s tem ohrani obliko, tudi če se torta spodaj med okraševanjem malo zrahlja, ker je na sobni temepraturi.

Šele ko sem polagala fondant, sem se spomnila slikati.

Drugi trik: na to čokoladno skorjico potem naneseš čokoladni ganache (namesto preproste maslene kreme), in šele na tega (če je bil prej v hladilniku in se je strdil, poškropljenega z vodo, da se sladkor sprime) fondant.

Olaf, ki nima lobanje. Ali kosti. Samo da tortni oboje ima. Navojnocevno kost in čokoladno lobanjo. 🙂

Tretji trik: na fondant lahko naneseš še beljakovo glazuro (beljaki, limonin sok, sladkor, tole je odlični Yenerjev recept), tako prekriješ vse tiste spoje, kjer fondant ni bil lepo nanešen, pa tudi razne nepravilnosti v samem fondantu (če recimo ni bil lepo zglajen) tako zakriješ. Seveda to lahko uporabiš samo, ko hočeš negladko površino (če delaš kakšno žival npr. :)).

Olaf maha ob sedmih zjutraj, ko je bil končno gotov.

Četrti trik: v pritikline, priveske in druge take pri-je, ki jih dodaš na torto, daš košček špageta. Jaz sem doslej lepila fondant na fondant le z malo vode in upala na najboljše. V redkih primerih sem uporabila zobotrebec. Špaget je ena taka taaanka kost, ki poskrbi, da se stvari držijo skupaj: recimo Olafov zobek na zgornjo ustnico, gumbi in mahajoča roka na telo.

Ponoči je spal v hladilniku.

Peti trik: kar je tankih pritiklin (kot so laski ali roke), jih je najlažje narisati s čokolado, počakati, da se čokolada strdi, in jim dati dimenzijo še na drugi strani (s stopljeno čokolado torej risati še po ploski strani čokoladne oblike). Lani sem komplicirala z bobi palčkami, ki sem jih oblačila v fondant. No, zdaj poznam veliko lažjo pot.

Maha z mize.

Šesti trik: čokoladne pritikline na torto najlažje pritrdiš z malo stopljene čokolade. V torto narediš luknjico, kamor bo šla pritiklina, v to luknjico  nabrizgaš malo stopljene čokolade in takoj postaviš zraven čokoladno obliko (v tem primeru roko, ki jo Olaf drži ob telesu), da se čokoladi sprimeta. In z belo čokolado in jedilnimi barvami ni omejitev, kakšne te pritikline so. Ker pač ne gre vedno za rjave laske in roke.

Še pogled od spredaj.

Sedmi trik: ali bi to moral biti prvi trik? Pri sestavljanju 3D-jevk si pomagaš z navojno palico, maticami in podložkami. Mislim, ta del je bil zame tak velik ahaaaaaaa, da sem začela razmišljati nazaj, pri katerih vse tortah bi se lahko tega poslužila.

A me boste res pojedli?

Osmi trik: posamezne kose tort med sabo najlažje in najbolj trdno povežeš s stopljeno čokolado. Ne z ganachem, ne z masleno kremo, kar preprosto s stopljeno čokolado. Ja, to pomeni, da tako velika torta, kot je Olaf, porabi več kot kilo čokolade, da stoji pokonci. You’ve been warned.

“Headshot!”

Deveti trik: no, to ni trik, to je opomba meni. Ker morajo biti torte za 3D težke, zbite, kolačaste in ne tortaste, v bodoče uporabljaj testo in filo za dobro pogačo. Ker za tako veliko dela, kot sem ga vložila v tega Olafa, morajo biti tudi vsi tortasti deli po mojem okusu. Ne, niso bili, blatna čokoladna torta, ki je sestavljala Olafovo glavo, mi sploh ni bila všeč. Ampak okusi so različni: prijateljica je bila pa ravno nad njo najbolj navdušena in so se ji kar učke zasvetile, ko sem ji preostanek Olafove glave zavila za domov.

Mojmoj.

Deseti trik: 3D tort se očitno da lotiti tudi z drugega kiparskega vidika. Kaj je prvi kiparski vidik? Izrezovanje. Ta mi je bližje: imaš kos testa in potem z nožem iz njega izrezuješ ven obliko. Se igraš, da posnemaš kiparja, ki kleše marmor. Drugi kiparski vidik je pa nanašanje: imaš grobo oblikovano kepo testa in potem z nanašanjem testne mešanice (tortno testo (odrezke) zmelješ v drobtine, ki jih zmešaš s tekočo maso za ganache — dobiš tako “plastelinasto” maso) oblikuješ obliko. Se igraš, da posnemaš kiparja, ki iz gline oblikuje kip.

🙂

Pa ko ti življenje da jagodo, ki je natančno take oblike kot Olafov nos, potem zavržeš že oblikovani nos iz torte in uporabiš jagodo. 🙂