To je pa tako dobro.

Ta vikend sem naredila dva čilija. Enega izključno fižolnega in tegale. In ker sem zdaj osvojila vikendaško kuho (kuham ob vikendih in na zalogo, potem pa vse sporcioniram za 3 in zamrznem vse, česar ne bomo mogli ali hoteli (raznolikost!) pojesti v treh dneh), sem recept za oba podvojila. Fižolni čili (ekstra enostaven, ker nimam zadržkov pred konzerviranimi fižoli — ko bom velika in mi bo na vrtu zraslo ogroooomno fižola, ga bom tudi sama tako pripravljala za nadaljnjo uporabo, do takrat bom pa vesela uporabljala take, ki so mi jih vshrambili drugi 🙂 — sem nameravala zavijati v tortilje, s sirom in gvakamolejem in vsem tem bliščem, ampak potem je bil spodnji čili po italijansko tako poln okusov, da skromni fižolovec ni imel šans.

Mimogrede, ta čili mi je bil tako dober, da je bil tudi na jedilniku za praznovanje mulčkovega tretjega rojstnega dne. Spet sem mu naredila Olafa, samo da tokrat stoječega in da je bila ideja, kako ga narediti, od enega fejst možakarja, samo izvedba je bila moja. 🙂 Ampak pustimo zdaj Olafa stati (heh), tule je čili po italijansko.

Čili po italijansko (po podvojenem receptu Gina d’Acampa)

Sestavine:

• 2 manjša (pb. 0,5 kg) jajčevca
• sol
• olivno olje
• 2 čebuli
• 2 rdeči papriki
• 2 rumeni papriki
• 4 konzerve nasekljanih pelatov
• 400 ml vroče jušne osnove
• 2 žlici posušenega čilija (*ker vse to je tudi mulček, delam čili brez čilija, pa si potem z Nejcem zadevo dohabanerava, preden gre v tortilje)
• 2 mali (400-gramski) konzervi rdečega fižola
• 2 mali (400-gramski) konzervi belega fižola (ali eno konzervo belega in eno črnega, kot sem naredila sama)
• 4 bučke
• 400 g stročjega fižola (zamrznjen bo super, ker je že prave velikosti :))

Postopek:

• Melancane nareži na 2-cm kocke, postavi jih v cedilo in jih dobro posoli. Cedilo postavi na krožnik in vse skupaj pusti 20 do 30 minut, ravno toliko, da vmes nasekljaš vse ostale sestavine.
• Fižol iz konzerve odcedi in splakni pod tekočo vodo.
• Paprike nareži na koščke (glej sliko), če ne veš, kako veliki naj bodo, naj bo vodilo njihova grižljajskost. 🙂
• Bučke nareži na 2-cm koščke.
• Čebuli grobo nasekljaj.
• V večji posodi (moja je 7-litrska) ogrej olje, dodaj čebulo in jo na srednji vročini kuhaj pb. 5 minut, toliko, da oveni.
• Melancane splakni pod tekočo vodo, nato pa jih zvrni na kuhinjsko brisačo in jih osuši.
• Čebuli dodaj paprike in melancane in vse skupaj kuhaj še 5 minut, vmes občasno premešaj.
• Dodaj paradižnike, jušno osnovo, čili in sol, vse zmešaj in naj nepokrito počasi vre 20 minut. Vmes čili občasno pomešaj.
• Dodaj fižol iz konzerve in bučke, lonec pokrij in vse kuhaj še 5 minut.
• Zdaj dodaj še stročji fižol, lonec pokrij in vse skupaj kuhaj še 10 minut.
• Čili po italijansko lahko postrežeš (vroč, se pa lepo pogreje) v globokem krožniku in s kosom kruha, ali pa dve žlici (sobnotemperaturnega) čilija zaviješ v tortiljo, oblikuješ burrito in ga popečeš na ponvi z malo oljo z vseh strani, da je tortilja lepo hrustljava in čilijev nadev spet vroč.

Ovijanje v tortiljo sem naredila tudi sama. In se potem tolkla po glavi, kako se nisem sama prej nikoli spomnila, da bi lahko burrite kar popekla v ponvi. To idejo mi je predstavil Mark Bittman. Po bittmanovsko. #fenica 🙂 Na zgornji sliki so popečeni burriti, po fotografiranju so bili prekriti še z naribanim čedarjem, ki se je lepo stopil, in oprilogani s pekočo salso. Med jabolki pa trenutno medi mango, ki bo postal salsa za k bodočim v ponvi popečenim burritom.