Mercator nam je oktobra za KuhaM zastavil kar dva izziva, o prvem si lahko preberete tukaj, tema drugega pa je bila noč čarovnic.

“Noč čarovnic, uvoz skomercializiranih praznikov, Ameri, blablabla, imamo pust, blablabla,” bi me slišali negodovati še pred enim letom. Letos pa slučajno naletim na opis prireditev za noč čarovnic na bližnjem gradu in se totalno napalim, kako bi mali to užival, oh, in kako bi šele užival, če bi se vsi našemili v čarovnike, in me zagrabi. In potem si zracionaliziram, kako je vsak praznik imel nek začetek in kako so Rimljani nekoč gotovo negodovali, “Bah, Saturnalije, ta uvoženi grški praznik, saj imamo pristne, starorimske praznike, kdo rabi ta kič!”, ali bližje v preteklosti Dedek Mraz (ja, namenoma oboje z veliko), ki je mojmoj, pa ga moj dedek, rojen leta 1910, v mladosti prav gotovo ni poznal, pa mi nikoli niti z besedo ni omenil, da to ni pravi praznik (ja, pri nas doma dobimo darilo za Dedka Mraza, ki jih prinese Dedek Mraz, kar pomeni, da je Dedek Mraz tako praznik kot oseba :P). Čeprav kaže, da je bil slovanski lik, čarovnik zime, ki je pri nas, skupaj z drugimi slovanskimi poganskimi mitološkimi bitji, za dolgo utonil v pozabo. Tako sem letos z obema rokama objela noč čarovnic. 😉

In ker sem se tako napalila na vse čarovniško, sem morala narediti čarovničine prste, ki so mi v oči stopili enkrat lani. In sva se jih lotila skupaj z malim. Zbrskala sem recept, ki mi je bil všeč, in upoštevala sva ne le recept, ampak tudi enega od komentarjev spodaj. Mislim, da sem enkrat že povedala, da nisem fen delanja piškotov, ker je veliko ponavljanja, potem je treba pa še pazit, da testo ostane hladno … no, v komentarju recepta sem dobila super idejo, ki jo bom definitivno še uporabila. Kakšno? Berite dalje. 😉

Čarovničini prsti (sestavine zadoščajo za pb. 30 dooolgih piškotov, naslednjič bom rajši naredila 60 tanjših in krajših)

Sestavine:

• 30 (oz. 60) blanširanih mandljev
• 2 jajci (oz. 1 rumenjak in 1 celo jajce)
• postrgana semena 1/4 stroka vanilije
• 115 g masla na sobni temperaturi
• 60 g sladkorja v prahu
• 75 g sladkorja
• ščep soli
• 210 g moke
• rdeča (v mojem primeru ribezova) marmelada za pomakanje pečenih piškotov, torej za kri
• kakav v prahu za prst, torej zemljo, če se delaš, da so prsti umazani od zemlje

Postopek:

• En beljak loči od rumenjaka, beljak shrani v hladilnik za kdaj drugič. beljak pa daj na stran, kasneje ga rabiš za prilepit mandlje/nohte na prste.
• Rumenjak in drugo jajce skupaj z vanilijo v globokem krožniku na hitro zžvrkljaj.
• V posodi z mikserjem, nastavljenim na srednjo hitrost, najprej zmiksaj maslo in obe vrsti sladkorja s ščepcem soli, dokler ni vse skupaj dobro vmešano.
• Zdaj sladkorno-masleni mešanici dodaj razžvrkljana jajce in rumenjak in vse skupaj miksaj, prav tako na srednji hitrosti, dve minuti, da dobiš gladko kremo.
• Zdaj dodaj še moko in pri nizki hitrosti miksaj le toliko časa, da se vsa inkorporira.
• In zdaj tista huda ideja iz komentarja: namesto da testo v obliki kepe zaviješ v folijo in za eno uro spraviš v hladilnik, zdaj, ko je mehko, na pladenj, obložen s peki papirjem, z žličko zlagaj kupčke testa. 30 (oz. rajši 60) takih kupčkov. Pladenj s kupčki testa za eno uro postavi v hladilnik.
• Čez eno uro, ko so testeni kupčki dobro ohlajeni, pečico ogrej na 150 (ventilatorsko) ali 170 (neventilatorsko). Vsak kupček testa na hitro zvaljaj v obliko prstov. Moji so bili kar malo preveč enakomerni, drugič bom bolj zapretiravala obliko členkov. V bistvu je tako — grši bodo svaljki, manj enakomerni, boljše bo. 🙂 Ker se testo dosti razleze, je dobro, da so čim tanjši. Na en konec potem s čopičem namažeš malo beljaka1) in tja vtisneš mandelj, ki bi ga lahko dal tudi v rdečo barvo, da bi učinek, da je spodaj kri, ampak jaz sem tokrat to namenoma preskočila, da ne bi bili prsti preveč nagravžni in bi se jih mali ne ustrašil. 😉 Z nožem zarežeš v členke, da dobiš gubice.
• Poskusila sem tako, da sem pečene prste namočila v marmelado, in tako, da sem marmelado dodala prstom tam, kjer so bili “iztrgani iz roke”, preden sem jih spekla, pa v tem primeru marmelada porjavi, tako da tega ne priporočam. Pekla sem tudi v treh rundah, medtem ko se je ena pekla, sem oblikovala prste druge, ko se je pekla druga, pa tretje. Ker so se prsti v prvi rundi preveč zapekli (ventilatorska pečica na 170) in tudi precej razlezli, sem potem vse nadaljnje prste najprej še za 10 minut postavila v hladilnik, preden so šli v pečico. Tako torej:
• Pladenj z oblikovanimi prsti postavi v hladilnik za 10 minut, medtem oblikuj novo rundo, ki jo prav tako najprej postaviš v hladilnik.
• Ohlajene prste peci na 150 (170, če ni ventilatorska pečica) 12 minut, toliko, da se začenjo rahlo barvati.
• Pečene postavi na pult, da se ohladijo, potem jih pomoči v ribezovo (ali kakšno drugo rdečo) marmelado.
• Uživaj v hrustljavih, masleno-vanilijevih keksih! Dober tek! 😀

Dodaten plus: mali je nor na oreške, kot jaz, heh, in je s prstov najprej odstranil mandlje, preden se je lotil piškota. Ampak bolje, da ga ne vprašaš, ali bi en mandelj, on zdaj jé nohte. 😀