Na napakah se učimo. Pred dvema letoma sva imela ogromno hrušk. Takrat sem prvič naredila hruškov sok. In takrat sva čakala, da na drevesu dozorijo, vmes pa jih je polovica, na veliko veselje os, padla na tla. Pozimi sva potem hruške zelo zelo obrezala, saj so bile dvakrat višje, kot bi bilo optimalno za pobiranje, tako da je bila lani bera taka, da se komaj spomnim, da so hruške bile. Letos pa jih je bilo spet ogromno. Ampak zdaj že veva, da se hrušk ne nabira, ko so že mehke, ampak se nabere trde in se počaka, da zmedijo.

Tako smo letos nabrali hruške, ko so bile še trde. Obe babici, Nejc in midva z mulčkom, zavitim v mei tai. Mi smo klepetali, se smejali, zdelo se je, da hrušk ne bo konec, mali pa je vmes zaspal. Po hruškah so prišle na vrsto slive, potem pa praznovanje drugega pradedka, mojega deda. In tako nas slab teden ni bilo na vikendu, vmes pa so hruške v kleti medile. In slive gnile. Skoraj polovico jih je bilo treba vreči stran. :S

V soboto sta prišla E. in I., pomagat s hruškami in z drevesa pobrat preostale slive. Ker je bilo pri hruškovem soku kar nekaj ostanka, midva pa (še) nimava posode za žganjekuho, se mi je zdelo škoda velik del hrušk metati na kompost. Pa sem se odločila za gosti sok. E. je sedela skoraj 10 ur in rezala ven peščični del, hruške pa metala v čeber, napolnjen z vodo in sokom dvanajstih limon. Nobenega posebnega razloga za 12 limon ni bilo, razen da jih je bilo toliko v vrečki. 🙂 Naslednji dan sta E. in I. predala štafeto tašči, ki je prinesla svoj blender. Eno tistih mašin, ki jih za smoothije uporabljajo v raznih šparih in merkatorjih in ki ti lahko že v pol minute noro zmiksajo, karkoli že daš notri. Potem pa prekuhavanje in flaširanje. Z Nejcem sva do enih zjutraj kuhala in flaširala sok. 135 litrov gostega hruškovega soka. Za eno leto bo. 😉

Postopka nisem imela ne časa ne priložnosti slikati. Čez dan, ko je bil mali buden, je bilo veliko delegiranja in malo prostih rok, zvečer, po urah in urah in urah miksanja, mešanja, čiščenja, žveplanja, odcejanja, pretakanja, prekladanja, zapiranja sva bila pa oba z Nejcem itak napol v transu in na slike še mislila nisva. Tako da je tule le nekaj takih, ki kažejo, kakšen raztur smo imeli. 🙂

Gosti hruškov sok oz. hruškov nektar

Sestavine:

• hruške
• voda
• limone
• sladkor
• cimet*
• mleti klinčki*

*To dvoje lahko tudi spustiš, ni panike.

Potreba oprema:

• en zelo sposoben blender, ki mu lupina hrušk ne povzroča težav
• velik lonec za prekuhanje soka (20-litrski se je izkazal za ravnopravšnjega)
• steklenice
• zamaški
• lij
• zajemalka
• pečica za ogrevanje steklenic
• termometer za živila (ni nujno, lahko tudi presodiš, kdaj je sok pripravljen)
• rokavice (mi imamo po tastovem receptu spodaj bombažne, zgoraj pa kirurške, torej iz lateksa), da se ne opečeš
• žveplo za žveplanje steklenic in zamaškov
• čeber za hruške z vodo

Postopek:

• V čeber nalij vodo in vanj ožet sok limon.
• Hruške po dolgem prereži na pol, potem pa polovičke spet po dolgem na pol. Zdaj diagonalno odreži sredico s peškami stran pri vseh štirih četrtinkah. (Tako najhitreje odstraniš peške.)
• V čeber z limonino vodo meči obrezane četrtinke hrušk. Hruške bodo v vodo spustile kar nekaj svojega bistva, vendar bo ta voda sestavni del hruškovega nektarja, tako da naj te to ne skrbi.
• Ko so vse hruške obrezane in plavajo v vodi, je čas za pasiranje. Mi smo se tega lotili naslednjega dne, ker smo bili že totalno sesuti. Če imaš manj hrušk, kot smo jih imeli mi, pa lahko kar takoj nadaljuješ z miksanjem.
• Pripravi steklenice in zamaške. Mi smo steklenice oprali in požveplali (malo žveplene vode daš v steklenico, zadevo pretreseš, potem pa steklenico obesiš na stojalo, da se zadeva steče ven), potem pa jih postavili v pečico na 100 stopinj. Ta korak je nujen, če steklenico pozabiš ogreti v pečici, ti bo počila, ko boš vanjo nalival vroči sok.
• Hruške zmiksaj.
• Zmiksane hruške z vodo, v kateri so plavale (in kasneje vodo iz pipe, če je te vode premalo, pri nas je je zmanjkalo za zadnjih 30 litrov), daj v lonec in kuhaj do skorajšnjega vretja. Koliko hruškove kaščice in koliko vode? Po občutku, da dobiš tako gostoto soka, kot si jo želiš. Mi smo imeli razmerje med hruškovo kašo in vodo 50 : 50, ampak je sok morda pregost. [Meni se sicer zdi ravno prav gost, Nejc pa mu dodaja še malo vode.]
• Ko zadeva začne po malem vreti, jo kuhaj še 10 minut. (Do 90 stopinj nekje moraš priti, če uporabljaš termometer. Več kot za čisti hruškov sok, ampak zadeva je le dodatno mešana z vodo, pa se vrelišče pomakne višje.) Zdaj lahko dodaš cimet in klinčke, če si tako zaželiš.
• Hruškovemu nektarju dodaj sladkor in kuhaj še 5 minut. Koliko sladkorja? Jaz sem na 20 litrov nektarja dala 1 kg sladkorja, in je ravno prav. Sok ni presladek in je zelo hruškast. Če ne veš, koliko sladkorja dati, vmešaj nekaj sladkorja notri in zadevo poskusi. Moraš pa upoštevati, da se sladkor bolj čuti v vročih jedeh kot v mrzlih (krema za sladoled je npr. izredno sladka, da je potem sploh čutiti sladko, ko je zadeva zmrznjena.) Najlažje stestiraš, ali je dovolj sladko, če žlico soka ohladiš in sok poskusiš hladen.
• Vroč sok natoči v vroče steklenice (pomagaj si z lijem, zajemalko in obveznimi rokavicami), potem pa steklenice ozamaškaj.
• Steklenice soka postavi eno ob drugo in prekrij z odejo ali brisačo, tako naj ostanejo prekrite, dokler se ne ohladijo. (Kar traja, midva sva s sobote na nedeljo končala s kuhanjem in flaširanjem, v nedeljo, ko smo se vračali nazaj v Ljubljano, pa so bile steklenice še vedno tople, tako da so ostale pokrite.)