Zahotelo se mi ga je. Pa peso sem imela v hladilniku, ker sem se pred nekaj dnevi ravno sprehodila do Shrambe.
Za razliko od krompirjevega čipsa se ta v pečici naredi hitreje, v olju pa kasneje. Očitno ima pesa tudi toliko vode, da se v olju zmanjša na tretjino, če ne celo četrtino svoje velikosti. V pečici, kjer sem ga pokrila, da se ne bi ukrivil, pa je postal čips tanek kot papir … in to ne pisarniški papir, ampak rizla! je pa res, da sem imela ultratankre rezine pese, najbrž bi jo bilo treba narezati milimeter ali celo dva debelo, če bi hotel dobiti debelino čipsa, kakršne smo vajeni. Pa nujno imeti vsaj tri pese, da bi bilo čipsa vsaj za eno manjšo vrečko.
Oba sta bila dobra, ocvrti je bil seveda za spoznanje bolj hrustav, meni pa je bil pečični ljubši, ker je bilo manj dela z njim pa tako lepo pisan je bil. Ko sem čipse s peki papirja zbrala na kupček, je bil ta videti kot kakšen umetniški projekt petega razreda. Kar je več kot plus za tiste, ki jemo tudi z očmi.
Pa eno prednost ima pesin čips pred krompirjevim: dejansko lahko pest nalistkanih in naoljenih pes vržeš v olje in malo pomešaš z vilico, da jih ločiš, pa je. Krompir ne skoči tako skupaj, pa lahko naenkrat pečeš manj rezin.
Pesin čips
Sestavine:
- rdeča pesa (raje pa 3 rdeče pese, če hočeš imeti čipsa več kot le za pokušino)
- olivno (ali katero drugo) olje
- sol
- (potencialno tudi kakšne druge začimbe, poper, paprika, česen v prahu, rožmarin, timijan — Nejc je vsem dal veto, tako da še ne vem, katera kombinacija bi bila najboljša)
Postopek:
V pečici:
- Pečico ogrej na 200 stopinj.
- Peso z lupilnikom nareži na tanke rezine.
- V polivinilasto vrečko zdaj daj rezine pese, žlico ali dve olivnega olja, sol (in potencialne druge začimbe) in vse skupaj dobro pretresi, da se olje in začimbe porazporedijo po čipsih.
- Pekač obloži s peki papirjem in nanj postavi rezine pese, pri tem pazi, da se ne prekrivajo. Zdaj rezine prekrij z drugim listom peki papirja, ki bo preprečeval, da bi se čips zvil.
- Pesin čips med obema rezinama peki papirja peci na srednji višini. Če imaš reees tanke, rezine, kot sem jih imela jaz, 10 minut, sicer pa menda 10 minut pokrito s peki papirjem, potem pa odstraniš zgornji peki papir in pečeš še 20 minut.
V olju:
- Peso z lupilnikom nareži na tanke rezine.
- V polivinilasto vrečko zdaj daj rezine pese, žlico ali dve olivnega olja, sol (in potencialne druge začimbe) in vse skupaj dobro pretresi, da se olje in začimbe porazporedijo po čipsih.
- V majhno posodico daj toliko olja, da pokriva kak cm dna (glej sliko). Olje na srednji vročini segrej (pripravljeno je, ko kapljica vode, ki jo flikneš notri, zacvrči).
- Zdaj iz vrečke zajemi pest pesinih rezin, jih spusti v vroče olje in z vilico loči na posamezne rezine (malo pomešaj kepo, kot bi pomešal gnezdo širokih rezancev, pa se bodo rezine ločile).
- Rezine peci toliko časa, da nehajo cvrčati/okoli njih ni več mehurčkov, potem pa jih po presoji lahko pustiš še nekaj sekund, da dobijo malo več barve. To traja približno 7, skoraj 8 minut. Ponovi postopek, dokler ti ne zmanjka rezin.
- Položi jih v s kuhinjsko brisačo prekrito posodo, da se olje odcedi.
To je edina oblika, v kateri jem rdečo peso. Lahko neomejene količine 😉 Delam ga v pečici.
Pingback: Da pokaže želva glavo, ji položi vroče železo na hrbet
Mi jo bomo pa zdaj še več. 😉 Jaz jo imam sicer ful rada. 🙂
Super ideja, hvala. Sploh nebi nikoli pomislila na to.
Čaoči, Katja