Ja, pavza je bila. Sploh se ne bom spuščala v to, zakaj sem letos tako nevestna pri bloganju, bolje, da zdaj, ko me drži, objavim tale recept. 😉

Pred kakšno urico sem na poti v kuhinjo rekla Nejcu, da mi paše nekaj slanega. “Daj, če boš našla kakšen čips v shrambi, povej.” Itak, da sva oba vedela, da ni šans, da je še kakšen čips v shrambi. Ampak imava celo nekaj krompirja v shrambi. In na zadnjem sejmu, na katerem sva bila, sva kupila nov lupilnik za krompir/rezalnik, ki dela reeees tanke rezine. In neznansko mi paše nekaj slanega. Tako da sem šla strička Googla vprašat, kako se naredi krompirjev čips.

Čips sem pred tem enkrat in edinkrat delala nekje v osnovni šoli, ko je očim privlekel domov naš prvi lupilnik za krompir. Navdušena nad tem, kako tanke rezine lahko narediš s takim lupilnikom, sem narezinila krompir, dala olje na ogenj, vrgla notri krompirjeve rezine in potem pobirala kepe sprijetih krompirjevih rezin ven. Za pojest je bilo, čips pa to ni bil. In me je bilo krompirjevega čipsa kar malo strah.

Ampak ni ga čez željo po nekaj slanega na nedeljski večer. In sem prebrala nekaj receptov, predvsem za čips iz pečice, ker so se mi prikazovale grozne krompirjeve kepe izpred, khm, dveh desetletij, in ker nisem hotela porabiti pol litra olja. Tako sem se odločila za en recept, potem pa sredi poti, ko se je izkazalo, da imam krompirja preveč za eno rundo peke, da bom stestirala tri različice, dve kar v olju. Saj sem se vendar že kaj naučila v teh letih kuhanja in peke in lahko ne naredim istih napak kot v osnovni šoli. Poleg tega me je skrbelo, da čips iz pečice ne bo tako hrustljav.

NUJNOSTI:

1) krompirjeve rezine morajo biti enakomerno debele

2) krompir je treba oprati pod mrzlomrzlo vodo, da se spere čimveč škroba (ki je pri mojem prvem poskusu pomagal, da so se vse rezine zalimale v kepo), lahko pa ga tudi namakaš v mrzlomrzli vodi

3) oprane krompirjeve rezine je potem treba osušiti

4) če pečeš krompir v olju, olje segreješ na srednji vročini, ne na preveč vročem ognju, da se krompir ne zažge

In zdaj je čas za recepte.

Sestavine:

• 4 manjši krompirji ali 2 velika krompirja
• žlica olivnega olja
• žlička soli
• pol žličke česna v prahu
• pol žličke kajenskega popra
• pb. 2 dcl (sončničnega) olja za cvrtje (toliko, da je v posodi za kak cm olja) — velja samo, če krompirjeve rezine cvreš, tega ne rabiš, če ga delaš v pečici

Postopek za čips iz pečice:

• Pečico ogrej na 200 stopinj.
• Krompir z lupilnikom nareži na taaanke rezine, jih operi pod mrzlomrzlo vodo, da z njih spereš škrob, potem pa rezine osuši s kuhinjsko krpo ali s kuhinjskimi brisačkami.
• V polivinilasto vrečko zdaj daj osušene rezine krompirja, žlico olivnega olja, začimbe in vse skupaj dobro pretresi, da se olje in začimbe porazporedijo po čipsih.
• Pekač obloži s peki papirjem in nanj postavi rezine krompirja, pri tem pazi, da se ne prekrivajo.
• Peci v pečici, dokler krompir ne postane prave barve, pri meni so se pekli 7 minut, čeprav je recept, po katerem sem delala, rekel 15 do 20 minut.

Postopek za ocvrti čips, krompir je cvrt skupaj z začimbami:

• Krompir z lupilnikom nareži na taaanke rezine, jih operi pod mrzlomrzlo vodo, da z njih spereš škrob, potem pa rezine osuši s kuhinjsko krpo ali s kuhinjskimi brisačkami.
• V polivinilasto vrečko zdaj daj osušene rezine krompirja, žlico olivnega olja, začimbe in vse skupaj dobro pretresi, da se olje in začimbe porazporedijo po čipsih.
• V majhno posodico daj toliko olja, da pokriva kak cm dna (glej sliko). Olje na srednji vročini segrej (pripravljeno je, ko kapljica vode, ki jo flikneš notri, zacvrči, je pa res, da sem danes presodila, da je dovolj vroč, ko sem se obrnila proti štedilniku in opazila, da je zrak vroč nad njim :)).
• Zdaj rezine daj v vroče olje, jaz sem pekla po kakih 10 rezin hkrati. V olje sem jih spuščala posamezno, deluje pa tudi, če jih daš več skupaj. Ker so že prej naoljene, se v vročem olju namreč lepo ločijo.
• Rezine peci toliko časa, da nehajo cvrčati/okoli njih ni več mehurčkov, potem pa jih po presoji lahko pustiš še nekaj sekund, da dobijo malo več barve. (Vse skupaj traja kaki 2 minuti.) Ponovi postopek, dokler ti ne zmanjka rezin.
• Položi jih v s kuhinjsko brisačo prekrito posodo, da se olje odcedi.

Postopek za ocvrti čips, ki je posoljen/začinjen kasneje:

• Krompir z lupilnikom nareži na taaanke rezine, jih operi pod mrzlomrzlo vodo, da z njih spereš škrob, potem pa rezine osuši s kuhinjsko krpo ali s kuhinjskimi brisačkami.
• V majhno posodico daj toliko olja, da pokriva kak cm dna (glej sliko). Olje na srednji vročini segrej (pripravljeno je, ko kapljica vode, ki jo flikneš notri, zacvrči, je pa res, da sem danes presodila, da je dovolj vroč, ko sem se obrnila proti štedilniku in opazila, da je zrak vroč nad njim :)).
• Zdaj rezine daj v vroče olje, jaz sem pekla po kakih 10 rezin hkrati. V olje jih spuščaj posamezno, da se (kljub temu, da so oprane in osušene) ne zlepijo skupaj.
• Rezine peci toliko časa, da nehajo cvrčati/okoli njih ni več mehurčkov, potem pa jih po presoji lahko pustiš še nekaj sekund, da dobijo malo več barve. (Vse skupaj traja kaki 2 minuti.) Ponovi postopek, dokler ti ne zmanjka rezin.
• Položi jih v s kuhinjsko brisačo prekrito posodo, da se olje odcedi.
• Zdaj jih posoli (in jim dodaj začimbe, če želiš).

Pa razsodba? Nejc je ravnokar nehal snemati podcast in sva šla v kuhinjo na testiranje. Je zaprl oči, jaz pa sem mu dajala čipse v usta. Oba se strinjava, da čips iz pečice sicer je hrustljav, ampak manj kot ocvrti čips. Še najbolj spominja na pol dneva star čips, ki se je že napil malo vlage iz zraka. Struktura ocvrtega čipsa je veliko boljša. In oba se strinjava, da je čips boljši, če je začinjen že prej, ker je nekako bolj enakomerno razporejena sol ipd. Čips iz pečice pa ima še eno pomanjkljivost: ne da se ga tako lepo nadzirati, nekatere rezine so bile veliko bolj pečene od drugih, kot se lepo vidi na sliki … in imajo temu primerno malce zažgan okus.

In še slika zmagovalca, ocvrtega čipsa, pri čemer so bile rezine predhodno naoljene in začinjene: