Rumov lonec se navadno začne delati spomladi in se ga potem polni sproti, ko zorijo prve jagode, pa potem češnje, borovnice ipd. V resnici gre lahko v rumov lonec vsako narezano spomladansko/poletno sadje, ne samo jagodičevje, tudi breskve, marelice, nekateri delajo rumov lonec kar precej v jesen in vanj mesec za mesecm vlagajo sezonsko sadje, pa tudi ananas, ki ga itak dobimo kadarkoli, tako da sploh ne vem, v katero sezono sodi. 😉 Ko sem pred nekaj leti, ko sva se z Nejcem preselila v Šiško, prvič delala rumov lonec, ker sem pač dobila lonec, nisem točno vedela, kaj početi z njim. Recepti na spletu so bili zelo nenatančni. Saj ne, da bo moj kaj drugačen. Nenatančni so bili namreč z razlogom, rumov lonec res dovoljuje veliko prostora za improvizacijo, od vrst sadja, ki jih uporabiš, do stopnje sladkosti, ki jo želiš doseči. Bo pa pospremljen s slikami, kar bo morda komu, ki se ga loteva prvič, pomagalo. 🙂

Rumov lonec, za tiste, ki ga ne poznate, je taka sangrija, le da se dela z rumom. In da je treba nanjo čakati pol leta, da se spaca. 😉 Roko na srce, s sangrijo jo v resnici druži samo namakanje sadja v alkoholu, okus je nekaj čisto drugega. Namesto recepta je tule nekaj napotkov, kako narediti rumov lonec:

• Rumov lonec narediš tako, da v (glinen, ni pa nujno) lonec, ki ne prepušča svetlobe in je opremljem s pokrovom, daš plast sadja, na katero posuješ plast sladkorja, na koncu pa vse preliješ z rumom.
• Sadje lahko tako naložiš v enem šusu, čeprav se rumov lonec navadno tudi dela počasi: ko so jagode, daš jagode, ko pridejo borovnice, daš borovnice.
• V standardni lonec, kakršnega vidite tudi na mojih slikah, pride kakšna kila do dve sladkorja in liter do dva ruma. Ja, vem, zelo nenatančno, v resnici je odvisno od tega, kakšno sadje daš notri in kako se ti roka vsuje. Jaz pazim, ko sladkor potresem čez sadje, da je sadje popolnoma prekrito. In ko potem nalijem rum, pazim, da se vlaga priplazi čez ves sladkor. Zdaj je pa odvisno od tega, koliko prostora je med sadjem, ko ga posuješ s sladkorjem, koliko sladkorja & ruma potem rabiš.
• Dobro je, da uporabljaš rum s 75 % alkohola, če ne drugega, vsaj do polovice višine posode, potem pa lahko daš tudi navadni rum s pol toliko alkohola. Če daš 75 %, se ti ne bo zgodilo, da bi se rumov lonec do konca leta, ko pride decembrsko-novoletni čas, v katerem se rumov lonec slovesno otvori, pokvaril, da bi torej sadje zavrelo, kar se bojda1) lahko zgodi, če alkohol ni dovolj močan na začetku.
• Prvi teden, ko delaš rumov lonec (če ga delaš v enem šusu), oz. na vsake nekaj dni, če sadje dodajaš na kakšna dva tedna, je dobro, da rumov lonec premešaš: sladkor se namreč usede na tla in ga je treba spodbuditi, da se lepo topi.
• Pri višnjah in češnjah odstranjevanje pešk ni nujno (jaz jih vedno pustim).
• Sadje, kot so borovnice, male jagode, višnje, češnje daš notri v celoti, drugo sadje, kot so marelice, ananas ipd. po potrebi razkoščičiš (ananasa pak ni treba, razen če te zelooo motijo tiste rjave peškice pod lupino ;)) in narežeš na koščke velikosti češenj.
• Pri meni rumov lonec vse leto stoji na pultu, dobrega pol leta se pacajo stvari v njem, potem ga slabšo polovico (akhem, četrtino ;)) leta jemo/pijemo. V kozarcu z žličko. Brez vanilijevega sladoleda ali z njim.
• Nekateri rumov lonec postavljajo na sonce, drugi trdijo, da ga je treba postaviti na hladno. Jaz bi rekla, da je važno samo, da ima dovolj sladkorja in ruma, pa bo vse bp. 🙂

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

V mojem rumovem loncu so letos, ker me je tako pač pičilo, borovnice, jagode, češnje in domače višnje. In ko ga odprem, iz njega buškne tak nemogoče božanski vonj po jagodah. 🙂

Rumov lonec je končan po dobrega pol leta, pri nama ga druž(i)n(sk)o odpremo za novo leto. Do takrat se raven alkohola zelooo zniža (sadje spusti sok, alkohol počasi izpareva), vse skupaj se fino prepaca in diši in zaradi takorekoč svežega sadja spominja na pomlad, hkrati pa zaradi toplote, ki jo požene po telesu, uteleša najboljše cimetove občutke skodelice vročega čaja ali kuhanega vina, ki ga stiskaš v premraženih rokah, ko zunaj tiho pada sneg.