Huferka

Zadnjič sem rekla, da ne maram mafinov, ker ne maram suhih, neokusnih kep testa. Ampak … vedno je kak ampak … Majcha mi je v komentarju pustila link do receptov za bučne mafine na svoji strani. In v objavi je mafine opisovala z besedami, ki jih (z izjemo sestrinih čokoladnih mafinov) jaz nisem nikoli povezovala z njimi. In to je bila odlična popotnica, da mafinom dam še eno priložnost.

In kako sem vesela, da sem jim! Narejeni so izredno hitro, pečeni tudi, od začetka do konca rabiš pol ure, in to če vmes še slikaš zadeve in tehtaš skodelice sestavin v grame. In potem, ko pridejo iz pečice … so mehki (mehki!), dišeči (dišeči!), sočni (sočni! sočni!!!). Nadodlični mafini. Ker sem jih naredila zvečer, takorekoč tik pred spanjem, sva si delila samo enega. Ostali ostanejo za jutri za medslužbeno malico. Koga hecam, zajtrk se bo začel z njimi.

Osnovni recept sem spremenila samo toliko, da sem v testo vmešala še trakove posušenega paradižnika, ker sem imela še pol kozarca v hladilniku in jih je bilo treba porabiti. Drugič, ko se lotim teh mafinov, bom v vsakega položila cel paradižnik. In morda ne bi bilo slabo, ko bi si priskrbela knjigo, ki jo Majcha omenja. Ja, spreobrnjena sem.

Apdejt dan kasneje: ko so mafini hladni, se sir seveda strdi in niso več tako noro mehki, kot takrat, ko pridejo naravnost iz pečice. Segrevanje v mikrovalovki jim nekoliko pomaga, še najbolj pa jim pomaga, če jih daš nazaj v hladno pečico, pečico prižgeš na 100 stopinj in pustiš, da se počasi segrejejo skupaj z njo. Vseeno priporočam, da se jih je, ko so sveže narejeni, takrat so res res res res res najboljši ewah!

Slani bučni mafini s sirom (in posušenimi paradižnički)

Zahtevnost: izipizi

Čas priprave: 7 minut (na uč ) za pripravo sestavin, 14 minut v pečici

Zadošča za: 12 mafinov

Sestavine:

• suhe sestavine:
• 250 g moke
• 1/2 žličke soli
• 1 žlica sladkorja
• 200 g mletega sira
• 100 g narezanih suhih paradižnikov (oz. 12 suhih paradižnikov, za v vsak mafin po enega, v tem primeru jih dodaš kasneje, med filanjem v modelčke)
• 1 žlička origana
• 1/2 žličke kajenskega popra

• mokre sestavine:
• 1 jajce
• 200 ml mleka
• 250 g bučnega pireja

Postopek:

• Pečico ogrej na 220 stopinj C.
• Suhe sestavine zmešaj v eni skledi.
• V drugi skledi najprej malo stepi jajce, potem pa dodaj še mleko in bučni pire in dobro zmešaj.
• Zdaj mokre sestavine združi s suhimi. Pri tem mešaj samo toliko, da so vse sestavine vkorporirane. To bo zagotovilo lahnost mafinov (če moko s tekočino preveč obdeluješ, se razvija elastičnost glutena v moki, kar je super za kruh, ni pa super za sladice … in tudi ne za slane mafine. )
• Peci v pečici na 220 stopinjah 12 do 14 minut. Pri meni je bilo 14 minut, potem sem stestirala z nožem, ki sem ga zapičila v mafin in ga čistega izvlekla ven.
• Dober tek.

Kremna. Jesenska. Božanska.

Bučna juha (prirejeno po temle receptu)

Zahtevnost: preprosto

Čas priprave: 20 minut kuhe, pred tem 2 minutki dela

Zadostuje za: 4 globoke krožnike juhe

Sestavine:

• 4 žlice masla
• 2 srednje veliki čebuli
• 2 stroka česna
• za palec velik kos ingverja
• 1/4 žličke kosmičev pekoče paprike
• 2 žlički karija v prahu
• 1/2 žličke mletega koriandra
• ščepec kajenskega popra
• 430 gramov bučnega pireja
• 1,2 l zelenjavne (ali piščančje) jušne osnove

Postopek:

• Čebulo in česen nasekljaj.
• Ingver naribaj.
• Na srednji vročini stopi maslo in nanj flikni nasekljano čebulo in česen. Praži 4 minute, da se čebula zmehča, vmes večkrat pomešaj.
• Zdaj dodaj naribani ingver, kari, koriander, pekočo papriko in kajenski poper in vse skupaj mešaj še 1 minutko.
• Dodaj bučni pire, premešaj, dodaj zelenjavno osnovo (ali vodo in dve jušni kocki).
• Juha naj na vročem ognju zavre, potem ogenj zmanjšaj in pusti, da se na srednji vročini kuha še 15 do 20 minut.
• Potem s paličnim mešalnikom zadevo zmiksaj (lahko pa jo po obrokih daješ tudi v mešalnik, če nimaš paličnega mešalnika).
• Postrezi z žlico kisle smetane ali, kot sem naredila jaz, zdrobi vrečko pekočih tortiljinih čipsov in jih vsuj v juho. Dober tek.

Jesen je sezona buč, očitno, heh, in blogosfera s starbucksi na vsakem koraku gori od navdušenja nad njihovim pumpkin spice latte. Priznanje: nisem kavopivka in ne maram mafinov. Mafini sicer nimajo veze s to objavo, ampak če že priznavam stvari … No, da pojasnim: rada imam okus kave, ampak se nikoli nisem navlekla na jutranje pitje kave (še sreča, ker po njej postanem zaspana ). Nekajkrat na leto mi kava zapaše in takrat jo pač pijem. Plus, obožujem kavne sladice, jasno. In ko pomislim na kavo, se spomnim na najboljšo kavo, kar sem jih kdaj pila, espresso v bolonjski kavarnici iz na licu mesta zmletih zrn kave jamaica blue mountain, ki sem jo po pitju še eno uro (1 uro!) čutila v ustih in jo prenašala po večerni Bologni.

In tudi ni čisto res, da ne maram mafinov. Ne maram prevelikih, suhih, neokusnih kep testa, ki sem jih tolikokrat morala jesti med faksom, ko sem študirala v NUK-u in nisem imela časa iti ven na kosilo, ker bi mi vmes kdo zasedel sedež, tako da sem lahko samo tekla dol v njihovo kavarno, kjer jim je največkrat že vsega zmanjkalo in so imeli samo še en velik mafin z nekaj osamljenimi koščki čokolade. Vmes sem jedla že tudi božanske mafine, rahle, manjše, čokoladne eksplozije, ki jih je spekla moja sestra. Ampak očitno jih še ni spekla dovoljkrat, da bi lahko rekla, da maram mafine (Aljonka, wink wink, nudge nudge). Niti še ne, da bi rekla, da ne čutim tako ali drugače do njih. Preveč suhih, ogromnih kep testa, ne samo NUK-ovih, je šlo skozi mene.

(Apdejt: tehtnica se preveša na stran mafinov. )

Ampak tale bela kava je tako pregrešno dobra, da bi jo človek pil vsak dan. Je bolj kavni napitek kot kava. Kavni koktelj. A to obstaja? Očitno ja.

Mimogrede, za sirup rabiš res malo bučnega pireja. Nejc se je čudil, zakaj ga sploh dajem noter, če ga je tako malo. Odkrivam, da je buča res kot jajca. Če jih daš v palačinke, torto, slano testo, čokoladno kremo, quiche, karkoli pač že, zadeva ne bo imela okusa po jajcih, bodo pa jajca vse okuse povezala skupaj in naredila boljše in bogatejše. In nekako tako se obnaša buča. Vezni člen, ki stvari ponese okus ali dva višje.

Začinjeni bučni sirup (po temle receptu)

Zahtevnost: zelo preprosto

Čas priprave: 15 minut

Zadošča za: pol steklenice (glej sliko spodaj) in najmanj kakih 30 belih kav

Sestavine:

• 330 g vode
• 300 g sladkorja
• 4 cimetove palčke (menda lahko tudi žlica mletega cimeta, ampak potem je vse skupaj bolj gostljato in manj gladko)
• 1/2 čajne žličke mletih klinčkov
• 1/2 čajne žličke mletega ingverja
• 1 čajna žlička mletega muškatnega oreška
• 3 žlice bučnega pireja

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Postopek:

• Vodo in sladkor postavi v posodo in na ogenj na srednjo vročino. Premešaj in kuhaj, dokler se sladkor popolnoma ne stopi (vmes mu sem in tja lahko malo pomagaš in ga premešaš).
• Zdaj v sladkorni sirup vmešaj vse preostale sestavine in kuhaj 6 minut, pri tem pazi, da sirup ne zavre.
• Skozi gosto cedilo sirup pretoči v steklenico (ali kozarec za vlaganje), ko se ohladi, ga shrani v hladilnik. Zadeva zdrži 2 tedna v hladilniku.

Bučno-kavni koktelj ali Pumpkinspajslate ali Bela kava z začinjenim bučnim sirupom ali Jesen v šalci (za razmerja sem se zatekla semle)

Zahtevnost: zelo preprosto

Čas priprave: ko imaš kavo skuhano, mleko ogreto in smetano stepeno, maksimalno 2 minuti, sicer pa, ne vem, 7 minut? tamo negdje

Zadošča za: 1 osebo

Sestavine:

• pol kavne skodelice močne vroče kave (espressa, če imaš kafetjero, velikost skodelice si oglej na slikah spodaj)
• 1 kavna skodelica in pol vročega mleka
• 2 zvrhani žlici (ne žlički!) bučnega sirupa
• 2 do 3 žlice stepene sladke smetane

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Postopek:

• Skuhaj močno turško kavo oz. kavo v kafetjeri oz. zavri vodo in vanjo vmešaj dvakrat toliko kave, kot je za količino vode priporočeno.
• Mleko segrej do vrenja (ali segrej do pare v mikrovalovki).
• Sladko smetano stepi (oz. uporabi smetano pod pritiskom).
• V najljubši, najlepši, najdomačnostni šalci zmešaj kavo, mleko in sirup (ne rabiš dodajati sladkorja, je že sirup dovolj sladek). Premešaj in dodaj dve (do tri) kepici, no, žlici stepene sladke smetane.
• Menda lahko posuješ zadevo s cimetom ali jo preliješ s karamelno omako, ampak midva sva jo samo dobro zmešala s kavo, da se je na vrhu nabrala nežna, gosta pena, in uživala v toplih jesenskih okusih.

Namigci (heh ):

• Sladko smetano stepi v posodi, ki jo lahko tesno zapreš s pokrovom. Tako ti je ni treba vsak dan posebej stepati, ko hočeš to kavo. (Če seveda itak ne kupiš smetane pod pritiskom.)
• Če si zjutraj kot Nejc rad kavo vzameš za s sabo, lahko skuhaš več kave in jo daš v hladilnik. Zjutraj potem samo namešaš prave količine vseh sestavin (razen smetane, če pa smetana ni stepena in se ti zjutraj reees ne da tega delati, menda lahko vliješ tudi smetano kot tako … samo potem nimaš tiste fine, goste, nežne pene … in ne vem, kako lahko živiš brez tiste fine, goste, nežne pene, ampak če si Nejc, se očitno da ) v skodelici, zadevo postaviš v mikrovalovko in segreješ, potem pa pretočiš v svoj prenosni lonček.
• I got nothing. Samo ko sem že napisala namigciiiii in ne namigcaaaa, sem morala dopisati še tretjo alinejo. Ne, popravljanje naslova NI opcija. Zdaj pa le v kuhinjo in si privošči jesen v šalci. Ne bo ti žal, obljubim.

Bučni pire je izredno koristna stvar za celo vrsto bučnih receptov. Tisti, ki radi kaj pokukate na tuje kuharske bloge, veste, da ga čez lužo kupijo že kar pripravljenega v konzervi. Ampak čeprav ga pri nas ne prodajajo, vsaj kolikor je meni znano, ni za obupat. Pire je izredno enostavno narediti in od pireja naprej so možnosti neskončne. Tule na blogu se bodo znašle bučna juha, bučno-puranov čili in bučno-čebulni kruh. Pa še kaj, kar bo narejeno iz najnovejšega bučnega pireja.

Ravnokar se mi namreč v pečici peče zadnja tretjina buče velikanke, ki se bo spremenila v bučni pire. Pa komaj sem dobro poskusila nekaj bučnih receptov! In še nekaj jih lahko bom, ampak k nobenemu se ne bom mogla vrniti, ker bo buče prej konec. Smrk. Se pa zdaj že veselim naslednje jeseni, ko bo tudi na najinem vrtu, upam, zrasla kakšna buča, in bom lahko poskusila še kakšnega iz množice receptov moje nove najljubše zelenjave.

Bučni pire (po temle receptu)

Zahtevnost: ekstra simpl

Čas priprave: če greš od začetka, toliko, kot rabiš, da bučo spraviš v dovolj velike kose, sicer 10 sekund, da bučo spraviš na pladenj, potem pa še pb. eno uro v pečici, pa maks 5 minut za miks

Zadošča za: odvisno od velikosti buče

Sestavine:

• na večje kose narezana buča (lahko take, kot so na sliki, ali pa polovičke takih, kot so na sliki)
• po potrebi nekaj žlic vode

Postopek:

• Pečico ogrej na 170 stopinj C.
• Režnje buče postavi v pekač in peci v pečici pb. 50 minut. (Moja prva runda, ki jo vidite na sliki, se je pekla malo dlje, eno uro in še nekaj, moja druga pa točno 50, ker sem naredila pol manjše kose.) Buča je pečena, ko lahko vanjo zasadiš nož in gre ta brez težav skoznjo vse do lupine (ali tudi čez).
• Počakaj, da se buča toliko ohladi, da lahko rokuješ z njo. Lahko pa tudi počakaš, da se čisto ohladi, ni panike. Zdaj odreži olupke in notranji del, kjer so nitke (če tega nisi storil že prej).
• Pečeno bučo nareži na kose, ki gredo z lahkoto v mikser, in miksaj, dokler niso vsi kosi zmleti. Če se zatika, lahko dodaš nekaj žlic vode.
• To je vse. Recepti ena a s črtico – kot je govorila Aljina babica za nadodlične stvari –, narejeni iz bučnega pireja, pridejo kmalu.
• Aja, bučni pire lahko nadevaš v kozarce za vlaganje, ga tesno zapreš in hraniš v hladilniku. Ko je tak kozarec enkrat odprt, ga moraš porabiti v roku dveh dni, zaprt kozarec pa preizkušeno zdrži v hladilniku en teden. Morda bi pasteriziran zdržal kaj dlje, ampak tega še nisem poskusila, sva bila preveč zasedena z jedenjem vsega bučnega.

Z indijsko hrano, in kari je praktično sinonim zanjo, sem se prvič srečala v New Yorku. S prijateljem Newyorčanom, taistim, ki mi je predstavil humus in falafle, sva zavila v indijsko restavracijo z odličnim Zagat review-jem na oknu. In indijska hrana se je hitro povzpela na mojo lestvico najljubših vseh časov. Imena restavracije ne vem več, bila je nekje v Villageu in upam, da stoji še danes, s svojo rjavo toploto, botrskim čičom, ki mu ne morem reči natakar, ker je beseda preveč običajna za občutek stare elegantne domačnosti, ki ga je znal pričarati, in najboljšo hrano ewah.

Še vedno smo pri buči velikanki. Jeva jo že vsak dan, odkar sem naredila quiche, in še nekaj časa jo bova. In najbolje od vsega je, da se buče očitno ne moreš naveličati. Odkrivam namreč, da je buča tako vsestranska kot jajca. Zakaj mi tega prej nihče ni povedal, a a a? Čisto resno, deluje v testu za kruh, deluje v quichu, deluje v kariju, deluje v čiliju, deluje v juhi. In v mafinih in podobnem, ampak sladkega iz buče zaenkrat še nisem delala. In zaenkrat ima v juhi še najbolj okus po sebi, povsod drugod se pa buče same ne čuti toliko, ampak zadeva bolj pomaga povezati vse okuse in jim dodati nek topli kremni podton.

Tale kari je bil tako karijast, kot se od karija lahko pričakuje. Midva sva ga jedla kar s kuskusom, začinjenim z baziliko, soljo in žlico olivnega olja. A da kuskus ne sodi v indijsko kuhinjo? Ja in?

Bučni kari (curry … da ga bodo iskalniki lažje našli ), minimalno prirejeno po receptu s tele strani

Zahtevnost: preprosto

Čas priprave: 30 minut

Zadošča za: 6 oseb

Sestavine:

• 3 žlice olivnega olja
• 1 kg buče
• 2 čebuli
• 1 strok česna
• 2 srednje velika paradižnika
• 2 cm svežega ingverja
• 2 čajni žlički karija v prahu
• 2/3 žlice čilijevih kosmičev
• 1/2 čajne žličke mlete kumine
• 1/2 čajne žličke limonine trave v prahu
• 1 žlica gorčičnih semen (oz. 1 čajna žlička gorčice, če ampak-v-čisto-nobeni-od-petih-trgovin-v-katere-je-možiček-šel-po-službi-nimajo-preklemanih-gorčičnih-zrn-in-ja-vem-da-je-v-gorčici-še-kis-in-sploh-ampak-tri-pikice)
• 200 ml zelenjavne jušne osnove (lahko iz kocke, ne bom nikomur povedala )
• 1 srednje velika konzerva kokosovega mleka
• sol
• 1/4 žličke posušene mete
• sok 1/2 limete

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Postopek:

• Segrej jušno osnovo (oz. segrej vodo in vrzi vanjo zelenjavno kocko).
• Bučo nareži na pb. 2 cm velike kocke.
• Čebulo sesekljaj oz. nekajkrat zapulziraj v multipraktiku.
• Olje ogrej in najprej prepraži gorčična semena (če jih imaš, sicer žličko gorčice) in čili.
• Ko bodo semena začela pokati (če jih nimaš, kake pol minutke kasneje), dodaj sesekljano čebulo in praži na srednji vročini pb. 5 minut.
• Vmes v multipraktiku zmiksaj paradižnik.
• Naribaj česen in ingver in ju dodaj čebuli. Premešaj in pusti, da se praži še kakšno minutko.
• Zdaj dodaj suhe začimbe: kumino, limonino travo in kari. Kuhaj 30 sekund.
• Zdaj dodaj nakockano bučo, zmiksan paradižnik in kokosovo mleko ter dobro premešaj.
• Zalij z jušno osnovo, posoli in dodaj meto. Kari naj naprej zavre, potem pa naj počasi vre 10 do 15 minut.
• Ko se omaka zgosti in so bučne kocke kuhane (če je kocka mehka in jo lahko prebodeš z vilico, je kuhana), dodaj sok limete. (Priznam, da sem ga prvi dan spustila, ker nisva imela limete, pa je bil kari vseeno odličen. )