Tašča mi je prinesla knjigo z recepti za dojenčke, Zdrava kuhinja za dojenčke ali nekaj takega je naslov. Uvod je katastrofalen, poln netočnosti, zastraševanja (če ne bomo jedli organsko (jaz navadno jem anorgansko, vi ne? :P) in kupljenih kašic samo od ženske, ki je napisala knjigo in ima svojo firmo s kašicami za dojenčke, nam bodo najmanj odpadli vsi prednji zobe, obe ušesi in vsaj ena nosnica se nam bo zamašila), ampak recepti so pa odlični. Za najbolj svilnato kašico na svetu recimo pet minut pokuhavaš (no, v tej knjigi vse v resnici kuhljaš, heh :)) 1 narezano in olupljeno jabolko, 3 suhe marelice in ravno toliko vode, da prekriva dno, potem pa vse skupaj zmiksaš. In ko sem nekaj receptov preizkusila, vse pa prebrala, se mi je malo zasvetlikalo, kako lahko zimproviziram še kakšnega svojega. Takole tudi sebi za opomnik spodaj nekaj receptov za kašice.

Zelenjavna juha s piščancem

Kos piščančjih prsi sem malo posolila, ga nasekljala (dejansko, kot bi sekljala čebulo) in na olivnem olju na majhnem ognju počasi popekla. Res počasi, toliko, da je meso postalo belo, ne pa toliko, da bi se naredila “trda” skorjica. Zanimivo, kaj postane trdo, ko gre za dojenčkove zobe, kaj? 😉 Vmes sem v kozico dala mešanico zamrznjene jušne zelenjave (notri so grah, stročji fižol, korenje, krompir, por in še kaj), icibiciščepec soli, vse zalila s toliko vode, da je ravno prekrila zelenjavo, dodala malček masla in skuhala do mehkega (kakih 10 minut). Ko je bila zelenjava kuhana, sem juho precedila na pečene koščke piščančjega mesa, zelenjavo pa vrgla na desko in jo drobno sesekljala, preden sem jo vrnila v juho. Kar ni pojedel mali, je pokončal Nejc.

Korenčkova juha

Tole je v resnici moja najljubša juha iz otroštva in ni moja pogruntavščina. Pripravljala jo je babi na Golniku, po tem, ko je sestra zbolela in prišla iz bolnišnice, pa sem jo zanjo začela delati še jaz in tako je juho posvojila tudi mami. Enostavna je in super dobra. Zadnjič sem jo naredila kar iz kile korenja (navadno sem jo naredila iz enega ali dveh korenčkov, za sproti :)) in jo dala zamrzniti … so prav prišli nasveti s twitterja! 😀

125 g masla sem stopila na srednji vročini. Eno celo glavo česna sem razčesnila. Lopnila sem jo dvakrat z dnom kozice, jo tako zmaltretirano vrgla v kozico, pokrila s pokrovko in 10 sekund močno tresla, da so stroki poskakali iz lupinic. Takole nekako. Drobno drobno sem jih nasekljala. Korenje sem drobno naribala. Potem sem v stopljeno maslo vrgla nasekljan česen in ga pražila toliko časa, da je česen zadišal. Čisto nič več. Takrat sem vrgla notri naribano korenje in med mešanjem vse skupaj pražila toliko časa, da je korenje spremenilo barvo in, ker se ne spomnim pametnejše besede, uvelo. Potem sem vse skupaj zalila z vodo. Načeloma daš vode toliko, da je barva juhe še vedno najbolj intenzivno oranžkaste barve ewah. Hitro ti postane jasno, da je vode preveč, ko barva nenadoma zvodeni. V tem primeru moraš pustiti zadevo vreti veliko dlje, da se odvečna voda pokuha, drugače bo tudi okus razvodenel. Ampak nič bat, ko nekajkrat vliješ preveč vode, se hitro naučiš, kje je meja. 🙂 No, tako zalito korenje s česnom in maslom sem vrnila na ogenj, povišala vročino, posolila,1) pustila, da je zavrelo, potem pa zmanjšala ogenj, da je nežno vrelo naslednjih 15 minut. Približno. Juha je že sama po sebi polna, lahko pa jo zgostiš z malo gresa, vanjo vržeš vlivančke ipd. Predvsem pa uživaš v ultimativnem komfortfudu.

Ječmenovi kosmiči z datlji in mandarinami

Toliko ječmenovih kosmičev, da je prekrilo dno majhne kozice (pb. 4 žlice), sem dobro prekrila z vodo, dodala 3 razpolovljene datlje in kuhala po navodilih, da so kosmiči nabreknili, pb. 15 minut. Potem sem vse skupaj zmiksala. Mandarino sem narezala na koščke brez lupinice in koščke vmešala v gosto kašo. Kasneje je mulčka s še vedno toplo kašico hranil Nejc. Seveda je poskusil, kaj mali je, in komentiral, to je pa ful dobr. Se mi je kar smejalo, ko bi prej vedel, da so ječmen in datlji, zadeve še poskusiti ne bi hotel. 😉

Ovseni kosmiči s slivami in banano

Ko sem naredila tele kosmiče, so bili po barvi in strukturi tako podobni nečemu drugemu, da se nisem mogla upreti. Ko je Nejc prišel v sobo, sem ga vprašala, kaj misli, da je v skodelici. “Čokolino.” Nope. 🙂

Žlico (ali dve) instant ovsenih kosmičev sem skuhala v 100 ml vode, ki sem ji dodala 3,5 merice mleka v prahu za dojenčke (fin trik, ki sem ga pobrala od drfilomene, ko je lani enkrat na sprehodu omenila, da formula za dojenčke pride prav tudi za kuhanje, če pač ne želiš kuhati s kravjim ali svojim mlekom). Potem sem jim dodala 1 veliko žlico domače slivove marmelade brez sladkorja in eno banano in vse skupaj zmiksala. “Čokolino.”

Ajdova kaša z jabolki in rozinami

Dno kozice sem prekrila z ajdo, vrgla notri kakih 10 rozin, vse skupaj prekrila z vodo, začinila z enim rahlim potolkom po stekleničkah cimeta in klinčkov in kuhala, da je bila ajda kuhana (12 minut, če spomin ne vara). Jabolko sem olupila in ga na tenko naribala, ko je bila ajda kuhana in je pokrita posrkala še tisto vodo, ki je ni že med kuhanjem, pa sem vmešala naribano jabolko.

Železo, železo, železo

Železo rabijo mulčki. In menda imajo suho sadje in nekateri oreščki, npr. mandlji, veliko železa. Ampak mandlja še ne more zgristi. Pa borovnice sem mu hotela ponuditi, in ker se še držimo stran od belega sladkorja, sem se spomnila, kako je prijateljica enkrat naredila miks suhega sadja in oreščkov, ki je bil še in še sladek. Tako sem naredila takole kašico, ki je idealna za sladkanje mlečnega gresa, sploh, če so vanj zamešane neravnoprevečsladke odtajane borovnice. Nameravala sem jo razparcelirati v za žlico velike porcije in jih zamrzniti za sprotno porabo, ampak potem sem ugotovila, da je kašica piškotno-pregrešno dobra. In da tudi odrasli rabimo železo. 😉

Pest rozin, pest (domačih) suhih sliv, pest posušenih brusnic, pest mandljev sem dala v kozico, vse prekrila z vodo in vrela 20 minut, da so se sadje in mandlji fino zmehčali. Potem sem vse skupaj zmiksala v mikserju. Vmes sem morala doliti še kar nekaj vode, da je mikser sploh miksal. In potem sem pojedla nekaj velikih žlic še tople kašice. Takooo dobra je bila.

Ovseni kosmiči s hruško in vanilijo

Žlico (ali dve, razmerja pač po navodilih na embalaži) instant ovsenih kosmičev sem prekrila s 100 ml vode, vmešala notri 3,5 meric mleka v prahu za dojenčke in semena 1/8 stroka vanilije. Pustila sem, da je vse skupaj zavrelo, potem pa pokrila in odstavila. Olupila in na tenko sem naribala hruško in jo vmešala v kosmiče. Božanska kašica, vam rečem, nežen preplet nežnih okusov.