Pozdravljena, naključni bralec in ti, ki si prišel pogledat, če se je spet kaj začelo dogajati tule na blogu! Najin mali človeček zelo rad eksperimentira s kombinacijami okusov. In če ste že kdaj prebrali kakšno mojo objavo, potem vam je jasno, da mi je tako eksperimentiranje zelo po godu. In čas je, da jih začnem zapisovati, saj se jih je nabralo že toliko, da se dejansko ne spomnim več vseh, sploh slane so mi ušle iz spomina. Mogoče zato, ker se mi zdijo manj over the top kot sladke. So pa slane, zanimivo, vsaj meni, vedno brez kruha. Pa preden začnete noreti, da otrok je sam sladkor, pomislite, da to ni vse, kar je, niti ne je takih kombinacij vsak dan. Tule so zapisane le nekatere njegove kombinacije, poudarek na nekatere, ker si nisem zapomnila vseh (glej nekaj stavkov nazaj), in poudarek na njegove, ker ne jé le tistega, kar si izmisli, ampak predvsem tisto, kar pripravim jaz oz. kar pripraviva skupaj.
Comfortfood po hufnejsko
Mlečni gres, čez čokolino, čez črno-bela nutoka.
Bonus: zadnjič sem šla nekaj stran od štedilnika, potem sem pa, ko je mleko že skoraj prekipelo, prehitro noter vmešala gres in nastale so grudice. Jah, za pojesti bo. Mali začne jesti, naleti na grudico in vzklikne: “Ja, mami, kroglice si naredila, super! To imamo tudi v vrtcu! Kroglice imam zelo rad.” Ouuukej den.
Cukrbomba po hufnejsko
Sendvič: med rezinami kruha pa maslo, med, marmelada, nutella in metin sirup. Ja, vse hkrati.
Cukrbomba za skromnejše dni:
Kruh, nutella in med.
Najljubša fila za palačinke:
Maslo in med.
Ko zapašejo jajca:
Umešana jajca in olive. Veliko oliv. Vsaj 3 olive na en kos jajc. Olive so namreč priloga. Ali pa je priloga jajce, nisem čisto prepričana.
Filana jabolka:
Na četrtinke narezano jabolko, vsaka četrtinka na sredini z izdolbenim nekajmilimetrov globokim tunelčkom, v tunelčku pa različne file: v dveh med, kakopak, v tretji narezana črna čokolada, v četrti nasekljani arašidi.
Malica pred odhodom v vrtec:
Sendvič: kruh, nutoka in rezine kislega jabolka.
Da mu gre ves ta cukr naravnost v možgane, dokazujejo nočna vprašanja ob poslušanju Muce copatarice. 😛
Prideva do dela: “Copatki, copatki, kje so moji copatki?” in Hufnej sliši, da otroci ne morejo od doma, ker nimajo copatk. Pa vpraša: “Zakaj pa ne obujejo čevljev?”
Prideva do dela, ko so otroci zunaj in iščejo Muco copatarico, pa eden od otrok vzklikne: “Joj, mene zebe!” Pa vpraša Hufnej: “Zakaj pa je ostal zunaj?”
Tudi pri nas so nemogoče kombinacije
Ooo, to je pa lepo slišati! 😀