Prejšnji vikend, kot vsak vikend, sva bila na Dolenjskem. Tole zdajle pišem na nedeljo zjutraj v Ljubljani in ker nikoli na nedeljsko jutro nisva v Ljubljani, se ne morem znebiti občutka, da ni ponedeljek. Vsake tri minute se zalotim, kako sama sebi dopovedujem, da je nedelja. Podarjeni dan za delo doma. Noro.

Kakorkoli že, malo sem zašla, prejšnji vikend sva bila na Dolenjskem. In sva v petek s Sebijem in Bojano do pol polnoči flaširala vino. In potem sva v soboto zgodaj popoldne dobila gosta z Nizozemske. In ko smo naredili obhod po vinogradu, smo prišli do terase s hruškami, kjer sva z grozo ugotovila, da je polovica hrušk že na tleh in da jih je treba pobrati zdaj. In sta najina gosta v pričakovanju izkušnje rekla, da jih lahko vendar res poberemo zdaj. In potem smo jih res štirje družno pobirali. Tiste z dreves v eno, tiste s tal v drugo gajbo. Tako smo nabrali pet gajb hrušk (velikost gajb vidite na sliki).

Nejčeva babica je hruške navadno vlagala in v shrambi je še vedno ogromno kozarcev njenih vloženih hrušk. Zato se nama ni zdelo smiselno, da jih vlagava še midva, ko jih imamo še toliko za porabit. In sva se odločila, da bova naredila hruškov sok. Nebodilena sem šla po recepte na net, pa se mi je tokrat prvič zgodilo, da nisem našla nič takega, kar sem iskala. Pod recepti za sok so se skrivali recepti za sirupe. Pa sva malo napaberkovala informacij pri družinskih članih, ki so kdaj že sodelovali pri delanju jabolčnega soka. (Mimogrede, naslednji teden bodo jabolka na vrsti za pobiranje. Jaz sem takoj rekla, krhlji in jabolčni sok, Nejcu pa so se zasvetile oči in je izstrelil, cider. Jabolčnik. Do mojih možganov to seveda pride kot izziv, nekaj novega. Trikrat lahko ugibate, kaj bova naredila naslednji vikend. ;)) In sva slišala, da so jabolka spustili skozi mlin (ki ga je pošteno apdejtal Nejč–, khm, moj tast ;)), jih sprešali, potem pa sok pokuhali in ga sflaširali. In da je treba peno pobirati med kuhanjem. In ko so se mimogrede oglasili iDedek, tašča in sestre Nejčeve babice, sva zvedela še, do katere temperature mora sok priti.

Po dnevu obrezovanja, mletja, prešanja, kuhanja in flaširanja (pri tej zadnji stopnji sva že dobila pomoč v obliki zamaškovanja, ki sta ga opravljala Mojca in Boštjan) sva prišla do 32-ih litrov sladkega hruškovega soka. Občutek je tako nor, kot je bil, ko sem prvič delala jogurt in pekla kruh. Ko nekatere stvari vse življenje kupuješ v trgovini, je tako vznemirljivo, ko jih narediš sam. In vedno se izkaže, da jih je prav lahko narediti sam, pa se vznemirljivost zaradi tega prav nič ne zmanjša.

Domači hruškov sok

Sestavine:

• hruške

Potrebna oprema:

• steklenice
• zamaški
• lij
• gaza
• cedilo
• zajemalka
• mlinček/strgalnik (ribežn ;))
• preša/sokovnik
• posoda za kuhanje soka
• pečica za ogrevanje steklenic
• termometer za živila (ni nujno, lahko tudi presodiš, kdaj je sok pripravljen)
• rokavice (mi imamo po tastovem receptu spodaj bombažne, zgoraj pa kirurške ;), torej iz lateksa), da se ne opečeš

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Postopek:

• Hruškam odreži peclje in obtolčene/gnile dele.
• Spusti jih skozi mlinček za sadje (če sok delaš doma in iz nekaj kilogramov, jih lahko naribaš ali pa spustiš skozi sokovnik).
• Sprešaj jih. (Če nimaš preše, ker sok delaš doma, in nimaš juicerja, ki ti je že dal sok, potem naribane hruške kar (z orokavičenimi, sicer bodo kasneje rjave) rokami stisni, kot stiskaš sok iz naribanih kumar).
• Sok prelij v velik lonec in hruškov sok kuhaj do temperature 80 stopinj C. Za hruškov sok, ki ni voda ;), je to tik pred vretjem … oz. ima tekočina tak videz. Mene je zelo skrbela oksidacija, sok je bil prav grde rjave barve in sem se spraševala, če bi morala dodati kakšno limono, da bi oksidacijo preprečila. Izkazalo se je, da je skrb zaman, pokuhan sok je spremenil barvo v lepo rumenooranžno.
• Medtem ko se sok kuha, pripravi steklenice. Jaz sem jih požveplala, kot za vino (kak deci ali dva žveplove vode vliješ v steklenico in steklenico pretreseš, potem pa žveplovo vodo vliješ v naslednjo steklenico, to prvo pa postaviš na glavo, da se odcedi), lahko pa steklenice tudi prekuhaš v vreli vodi, učinek bo isti. Tako pripravljene steklenice postavi v mrzlo pečico in jih ogrej na 100 stopinj C. Pomembno je, da jih daš v mrzlo, da steklo ne poči zaradi nenadne spremembe temperature. Če je pečica še topla od prejšnje runde ogrevanja steklenic, pa imej vratca nekaj časa odprta, pa bo.
• Pripravi tudi zamaške (če imaš pripravo za zapiranje kronskih zamaškov, potem kronske, sicer pa poljubno). Pomoči jih v žvepleno vodo ali pa jih prevri.
• S cedilom (to sem ugotovila kasneje, najprej sem se mučila z žlico) pobiraj peno oz. trdne delce, ki priplavajo na površje soka.
• Ko sok doseže 80 stopinj, kar lahko presodiš tudi po tem, da je videti, kot da bo vsak čas začel vreti, ga odstavi in sflaširaj.
• Na vročo steklenico (priporočam, da delaš z rokavicami) postavi lij, v lij pa položi gazo, ki bo polovila še manjše trdne delce, ki ti jih prej ni uspelo poloviti s cedilom.
• Z zajemalko v steklenico vlij hruškov sok. Vlij ga čisto do vrha! Mi nismo računali na to, da je vroča tekočina raztegnjena in da se hladna skrči, tako da smo sok natakali samo do polovice vratu, pa se je potem, ko se je sok ohladil, gladina znižala do začetka vratu steklenice.
• Steklenico dobro zamaši (kronski zamaški so carski za tako delo :P) in jo postavi na prostor, kjer te ne bo motila.
• Tako ponavljaj tudi za druge steklenice, ki jih postavljal tesno eno k drugi in jih prekrij z veliko brisačo, lahko tudi odejo, sploh, če sok delaš v hladnih mesecih. Sok nato pusti, naj se v miru in počasi ohladi. To lahko traja kar dolgo, pri nas je sok toplo žarel še naslednji dan.
• To je vse. Preprosto. In dobro. In zabavno. Če nama uspe, pa bo naslednjič na sporedu jabolčnik. 😀