Spodnji recept je z belo moko in nekaj masla, pa je že tako v primerjavi z mastjo low fat … vmes sem preizkusila tudi varianto samo z olivnim oljem in s polnozrnato moko in tortilje so prav tako lepo uspele, tako da lahko za (še) bolj zdravo varianto tako storiš tudi ti.

Pšenične tortilje

sestavine:

• 250 g moke
• 2 g soli
• 45 g maščobe (v mojem primeru 20 g masla in 25 g olivnega olja)
• 150 ml vode

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

• Moko in sol zmešaj v posodi ali v multipraktiku.
• V mikrovalovki ali na nizki vročini segrej maščobo in vodo, dokler se maslo ne stopi. Če ne uporabljaš masla, segrej samo toliko, da je mešanica topla.
• Postopoma vlivaj vodo z maščobo v moko in mešaj, dokler ne dobiš kepe testa, oz. vlivaj v prižgan multipraktik, dokler se testo ne nabere v kepo.
• Če je testo premokro, dodaj malo moke, če je presuho, dodaj malo vode. Naštete sestavine so se pri meni s pomočjo multipraktika sicer vedno izkazale za idealne.
• Na kratko pregneti testo, nato ga tesno zavij v folijo in naj počiva 1 uro.
• Testo razdeli na 8 do 14 kosov (odvisno od velikosti tortilj, ki jih želiš narediti), jih zvaljal v kroglice, ki naj pokrite s folijo ali z vlažno krpo počivajo 10 minut (lahko pa tudi vse do ene uro in pol). Gluten se menda tako sprosti in jih je zato lažje oblikovati.
• Testo razvaljaj v kot palačinka tanke kroge, in sicer tako, da testo valjaš in po malem obračaš v smeri urinega ali proti smeri urinega kazalca, po vsakem tretjem takem obratu pa jih obrneš na drugo stran. Tako ponavljaš, dokler ne dobiš okrogle tortilje. (Glej slike zgoraj.)
• Ponev postavi na srednjo vročino, ko se ponev segreje, na njej speci tortilje: 30 sekund na eni (naredili se bodo mehurji in rjave pike), 30 sekund na drugi strani. Če se tortilja začne napihovati prej, zmanjšaš vročino.
• Tortilje lahko tesno zavite v folijo hraniš v hladilniku, pred uporabo pa jih, še kar zavite v folijo, za 30 sekund flikneš v mikrovalovko in jih tako pogreješ, ali pa jih postaviš na krožnik, jih pokriješ in jih daš v fino razgreto pečico za nekaj minut, toliko, da se spet zmehčajo.

Nekaj predlogov za nadeve:

• Na koščke narezan pečen piščanec, narezana solata, na tanko narezana čebula, kisla smetana, gvakamole, na koščke narezana paradižnik in paprika, tabasko ali katera koli druga pekoča omaka.
• Rdeč fižol iz konzerve z nekaj žlicami ribanega parmezana za 30 sekund in nato še 30 sekund segreješ v mikrovalovki, da se parmezan stopi, katera koli salsa (kupljena ali pripravljena iz paradižnika, čebule in začimb), kisla smetana, solata, pekoča omaka.
• Čili z mesom ali brezmesni čili, nariban sir, narezani solata, paradižnik, paprika, gvakamole ali paradižnikova salsa, kisla smetana, pekoča omaka.
• Ocvrta zelenjava, sirova omaka, gvakamole.

In še dva predloga za quesadille (postrezi jih s kislo smetano, salso ali gvakamolejem):

• Pršut, pesto in sir: daš na tortiljo, tortiljo prepogneš na pol in z obeh strani popečeš v ponvi (brez maščobe), da se sir stopi in vse skupaj segreje. Peci na srednji ali nizki vročini, da se ti vse skupaj ne zapeče preveč, kot se je najprej meni.
• Pečen puran, pesto, sir in češnjevi paradižniki: enak postopek kot zgoraj oz. na slikah spodaj.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

(Pri tej objavi se še bolj kot običajno vidi, da stvari počnem zvečer/ponoči, ker je svetloba res v k! Se opravičujem. )

Pot do tega recepta oz. postopka se je začela z mojo prvo domačo pico tam nekje v šestem razredu osnovne. Takrat sem testo za pico delala z jajcem, kvas sem vzhajala v mleku, skratka vse tako, kot smo pri pouku gospodinjstva pekli pletenico. Recept se je potem postopoma spreminjal, jajcu v testu pa se nisem odpovedala, dokler se nisva enkrat že na faksu s prijateljico na štop vračali s prevajalske šole v Izoli in nisva ure vožnje preživeli s picopekom, ki se je ob mojem dodajanju jajca v testo za pico tako naglas in tako dolgo smejal, da sploh ni bilo več smešno. No, po tistem sem pomolila nos v knjige in se pogumno odpovedala jajcu, pice pa so bile še vedno mehke in predebele. Dokler nisem enkrat na teveju zasledila postopka Jamieja Oliverja, ki je testo za pico zamesil z vilico, pico pa obloženo pekel na rešetkah. S postopkom sem bila nekaj časa več kot zadovoljna, pice so bile hrustljavo zapečene spodaj in mehke zgoraj, dokler nisem enkrat testa preveč obložila in je to od teže popustilo, se vdrlo skozi luknje rešetke in se zapeklo v picasto testene kapnike, ki sva jih potem z Nejcem strgala z rešetke in dna pečice. Potem sem našla video Julie Child, v katerem je poudarjala pomembnost peke testa na reeees vročih kamnitih ploščah za kruh (pizza stone), ki se jih da nadomestiti tudi z opekami … Ker pač nimam kakih 8 opek kar v shrambi, da bi lahko preizkusila, če to zares deluje, sem pomislila, da lahko preprosto obrnem pekač narobe in ga segrejem skupaj s pečico, kot to počnem z loncem za kruh (po receptu za no-knead bread oz. kruh lenuh Jima Laheyja). In taka ravna segreta površina potem odlično služi kot lažna kamnita plošča.

To je prva pomembna stvar pri postopku, resnično vroča plošča, na kateri se bo pekla pica. Do druge ne vem, kako sem prišla, prebrskala sem bloge, ki jih najbolj redno berem, pa ne najdem tega podatka. Kakorkoli že, druga pomembna stvar je, da pico, preden jo obložiš, malo zapečeš. Samo toliko, da se po vrhu pojavi nekaj rjavih flekcev, kar je v izmerljivem času 5 do 7 minut. Potem pico obložiš in jo daš v pečico še za 5 do 7 minut, toliko, da se sir stopi in testo zapeče do konca. In to je vsa umetnost hrustljave domače pice.

Pravega recepta nimam, ker pico vedno delam po občutku, tako do so sestavine spodaj bolj približno odmerjene. Lahko pa mirno uporabiš svoj recept in slediš le mojemu ekstra enostavnemu postopku za hrustljavo pico.

Hrustljava pica

sestavine za testo

• pb. 500 g moke
• čajna žlička soli
• pb. 10 g kvasa (zavitek kvasa navadno razdelim na kakih 10 kosov, jih zmrznem in uporabljam po potrebi, tako imam vedno doma sveži kvas )
• pb. 2 dcl vode

postopek

• Pečico skupaj z narobe obrnjenim pekačem ogrej na 230 stopinj.
• V posodo daj moko, na sredino naredi luknjo, vanjo zdrobi kvas in zlij malo vode. Po robovih moke posuj sol (naj ne pride v stik z vodo in kvasom takoj na začetku). Z vilico premešaj kvas, vodo in malo moke v tekoče testo.
• Z vilico mešaj testo v sredini jamice in z vogalov jamice počasi pobiraj dodatno moko, kot prikazujejo slike. Sol pri tem že lahko vmešavaš v testo. (Preslano okolje ubije kvasovke, zato soli ne smeš takoj dodati kvasu in vodi, ni pa nobene panike, ko je kvas že pomešan z moko in vodo.) Ko postane testo presuho, dolij vodo in spet mešaj.
• Mešaj, dokler se ti vse skupaj ne združi v kepo, ki jo nato lahko malo pregneteš.
• Testo pokrij s čisto krpo in naj kakih 20 minut do pol ure vzhaja na toplem.
• Vzhajano testo položi na peki papir in ga razvaljaj na debelino 5 mm (ali pa ga kar z rokami razvleči, kakor ti drago ).
• Peki papir s testom prenesi na vroč pekač (jaz navadno vzamem pekač iz pečice in peki papir s testom kar potegnem s pulta na pekač) in peci 5 do 7 minut, dokler se po površini ne naredi nekaj rjavih madežev.
• Napol pečeno testo skupaj s peki papirjem vzemi iz pečice, ga poljubno obloži*, prenesi na pekač in peci še kakih 5 minut, da se sir stopi.

*na slikah je najbolj klasična pica, pelati, začimbe za pico (origano in bazilika), šunka, gobe, sir in olive, ker sva si zaželela klasike, ampak pica je res hvaležna stvar za improvizacijo, tako da se ni treba ustavljati pri tej kombinaciji, saj pica rada sprejme ostanke sirov, salam, zelenjave, gob … Zadnje slike nimam, ker sva oba z Nejcem pozabila na slikanje, čim je zadevica prišla iz pečice.