Ustvarjalnica je prostor za torte ustvarjalnih bralcev, ki so na teh straneh našli kak recept oziroma navdih za igranje v kuhinji. Hvaležna sem za tak feedback, ko se slike čudovitih tort znajdejo v mojem nabiralniku, in jih z veseljem delim tule z vami. :)

Tatjanine hude torte

Ena od najlepših stvari, ki pridejo s pisanjem tega bloga, so emajli ustvarjalnih bralk (bralec se ni še noben opogumil ;) ), ki mi pošljejo slike svojih tort, nastalih s pomočjo znanj, ki jih tule delim z vami. Priznam, da sem vedno prav ponosna, ko vidim vse te domišljijske svetove in oblikovalsko-pekovsko strast, ki je našla svojo iskro na tehle straneh. Ko preberem tak stavek, “Jaz ti pošljem tortice, da dobiš povratno info, kako tvoj blog “navdahne” ljudi, ker je res vse tako nazorno napisano, da se človek upa spravit delat. peka za telebane :D ,” se mi pa smeji še en teden. ;) Zato podrobno pišem o oblikovanju tort in fondanta, zato razlagam, kako se napake  vmes že zgodijo, pa jih je pač treba popraviti. Imam občutek, da me s tortarji veže prav posebna vez. Ni vsak dan, da se pogovarjaš z nekom, ki razume, kako dolgo je treba gnesti s prahom obarvani fondant, da izginejo vse pikice (zadnjič sem na twitterju zvedela za tole stran, kjer imajo tudi barve v pasti — mislim, da me za vogalom čaka ena torta :) ), kako domišljijo omejuje in ozemljuje gravitacija, kakšen ponos te preplavi, ko je cukrasta stvaritev v polnosti pred tabo. Hura za hobije! :)

Tatjana mi je prvi mejl s svojo prvo fondanto torto poslala že decembra. Ampak konec prejšnjega leta smo imeli pri nas izredno stanje in šele sredi januarja me je srečala pamet. ;) Druga torta je v e-kaslc prišla sredi januarja, tretja pa mesec kasneje, obe pa v času, ko smo iz enega izrednega stanja padli v drugo in ni bilo časa za drugo kot za delo in priprave na dogodek. Zdaj pa je končno čas, da delim z vami njene krasotije. Prava profesionalka, boste videli.

Njena prva fondatna torta je bil vojaški štirikolesnik, ki ga je naredila za očetov rojstni dan. Takole pravi Tatjana:

No pa začnimo na začetku. Hotela sem naredit lepo torto (ker vse vegaste pač nikomur niso ravno všeč na pogled), Natančneje hotela sem prekrito s fondantom. Ker je moj oče praznoval 65 let sem se odločila, da mu naredim 3D repliko njegovega vojaško pobarvanega štirikolesnika (ampak ima takega velikega, da lahko dve osebi vzporedno sedita na njem :) Mogoče malce pretirano, za osebo ki fondanta še videla ni v živo, a načrt se mi je zdel tako dober, da je enostavno MORALO uspeti.
Ker nikoli še nisem delala s fondanom sem šla v trgovinico v podhodu Ajdovščina v Lj, kjer so resnično neverjetno prijazni. Tam sem kupila barve v prahu, fondant (za prvič ga nisem upala delati sama), rakete – ognjemet in čokoladne kamne (za podlago pod “mojim” terencem).
V fondant naj bi vmešala kar prah. A se mi zdi, da bo treba poskusit kaj drugega, ker sem porabila ogromno barve, pa še drugi dan je bil ves pikčast, čemur sem se potem izognila ko sem še enkrat pregnetla fondant po enodnevnem počitku. Naslednji problem je bil ker črna ni bila črna, temveč vojaško zelena. Kar ni bilo dramatično, ker sem vendarle delala vojaško vozilo :) Zelena pa je bila tako svetla, da sem vmešala še modro in vijolično, da sem prišla do dveh temno zelenih odtenkov.
Ko sem obrezala biskvit sem kar s folijo obložila in nalila mase ter pustila čez noč. Kozarci so bili “držala”, da se folija ni nagnila navzven. Ah ja…
Naslednji dan je bil čas za masleno kremo, ki mi ni uspela. Panikaaa. Mislim, da sem jo preveč hotela ohladit in se mi je že v drugo sesirila. Skoraj v joku sem rešitev našla na hodniku, kjer je bilo tako mraz, da se je celo sesirjena masa prijemala torte in ni vse le teklo dol. Celo nekaj glajenja mi je uspelo narediti.
Fondantovo prekrivanje je bilo enostavno, saj sem oblagala z manjšimi kosi. Za vojaški vzorec sem majhne pikice in valjčke (bele in drug odtenek zelene) povaljala v osnovno zeleno barvo.
Sledil je še pločevinasti prtljažnik (srebrna barva + z nožem zareze), luči, gume s srebrnimi “feltnami”, volan, prestavna ročica, varnostni pas, varnostno ogrodje, oče (za volanom) mama (povožena pod kolesom – malo črnega humora pač ne more škoditi :) Dodala sem še rakete, ki sem jih oblekla še v vojaške barve (barvni printer). Slavljencu so bile neverjetno všeč, ker mu za spremembo ni bilo potrebno pihati svečk.
Pladenj sem oblekla v folijo (moram poskusiti nekaj drugega, ker se je le-ta trgala) in ga prekrila s stopljeno čokolado, na katero sem položila čokoladne kamne in travo (zeleni gumi rezanci zrezani s škarjami v stil “a la trava”)
Torta je imela orehov biskvit. Spodnja krema je bila višnjeva, zgornja pa “mascarpone-rumovo-kakavova” (eksperiment pač, ki pa je uspel).
No tole je moj ponos in zagotovo ne moja zadnja tičino torta. Bila je najboljše darilo, kar sem se jih kdaj spomnila.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

V drugi torti je za krivine že uporabila plazma torto. Tatjana:

Nisem tolk skromna, da bi skrivala tako oprsje.
Na željo prijateljev gleda ena joška ven (nisem valda JAZ tolk pokvarjena :)
Statistika:
- čas: 15 ur (jah no… mal prakse pa bo šlo tud kej hitrej)
- teža: 9 kg
- dimenzije: ka pa vem… glih tolk, d ne gre v hladilnik grrrr – sreča d mamo špajzo
- cena materiala: 25 eur (jajčka, sladkor, višnje, čokolada….ma se nabere ej…hrana ni poceni)
- okus: leva dojka višnjeva, desna dojka čokoladna, dekolte približno pol/pol čokoladno-višnjeva+ plazma za krivine

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)
Tretja torta vas bo pa vrgla na rit, če še ne sedite. ;)
Notri je moj stari recept za biskvit. fila je kar čokoladni mus z banano, druga plast pa čokoladni ganaše z banano. delala sem pa tako da sem vsako plast razrezanega biskvita vzela notr za dober centimeter in tako dobila nekakšno stopničasto zadevo. na vrhu sem iz obrezanega biskvita namočenega v nekakšno kašico naredila krivino, čez pa (ker je blo zelo “dinamično” in bi porabilo tono maslene kreme če bi hotla zalit) plazma :) se je zelo lepo z roko “razvaljala” na peki papirju.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)
Ali je sploh še treba kaj reči? :) Tatjana, kapo dol! :D

Alenkina čokoladna torta

Alenka mi je že pred skoraj desetimi dnevi poslala spodnjo sliko čokoladne torte za vnukinjo, ki so jo navdihnili recepti in postopki s te strani. Toliko časa sem rabila, da sem jo objavila, ker sem iskala možnost zavihka na wordpressovi strani, ki bi se obnašal tako kot moja osnovna stran, samo da bi tja objavljala samo te fotke mojstrovin, ki pridejo v moj nabiralnik. No, kot vidite, mi zaenkrat takega vtičnika (plugina) če ni uspelo najti. :) Alenki se še enkrat opravičujem, ker je tako dolgo trajalo. Tule pa je njena čoko-tortica, očitno narejena z ljubeznijo. :)

Alenkina torta

Vsakič, ko jo gledam, me nekaj žene v kuhinjo po čokolado. Kako nenavadno. ;)

Zdaj grem za en teden špilat turistko v London, vmes pa te, draga bralka, dragi bralec, prosim za mnenje: naj še nadaljujem z iskanjem plugina za zavihek, kjer bom lahko kronološko objavljala različne fotografije, ki prispejo do mene, naj ne kompliciram in odprem samo zavihek, kjer bom take fotografije nalagala eno nad drugo (kar bo enako nikoli končani objavi), ali naj dodam kar plugin za forum? Vsako mnenje bo zelo dobrodošlo. :)

Mančina mojstrovina

Tortarica Manca (več kot očitno ima tortarsko kilometrino! :D ) je prijatelju za 30-ko s prijateljico naredila tole noooro lepo torto, okrašeno s fondantom. Predvsem mi je bil všeč njen odnos do igranja s fondantom:

Že nekaj let packam torte, ampak toliko zabave kot s fondantom pa že dolgo ne – kot plastelin, ko smo bili majhni :)

Gamblerska torta

Manca in prijateljica, kapo dol! :D In Manca, upam, da kmalu spet pošlješ kakšno fotko! :)

Majino igranje s fondantom

Pred nekaj časa me je v e-nabiralniku čakalo prijazno pismo in vprašanje o fondantu. Bralka Maja je hotela še pred morjem narediti okraske za taščino torto, pa je spraševala, če se to s fondantom sploh lahko počne. Za vse tiste, ki se sprašujete enako: za figurice je še zaželeno, da jih naredimo prej, da se ima fondant čas posušiti in da tako res drži obliko, ki smo mu jo določili.

Zdaj pa je do mene priromala še fotografija dveh tort, krasno okrašenih s fondantnimi rožami. Kaj niso čudovite? Jaz sem se čisto zaljubila v narcise. Na naslednji fondantni torti jih uporabim! :D

Fondantne rože

Takole pa Maja razlaga postopek izdelave okraskov:

“Torta je bila za mamo in teto mojega fanta.
Kala lilije sem naredila tako, kot ste vi predstavili postopek na svojem blogu.
Marjetice sem naredila tako, da sem z nožkom izrezala obliko marjetice, nato pa sem na cvet pritisnila krogec, katerega sem prej pritisnila ob sito oz. cedilo, da je dobilo reliefno obliko.
Lističe sem prav tako izrezala z roko, nato pa sem z nožkom vrezala črte, da so dobili obliko žil…
Narcise sem naredila tako, da sem spodnji del (cvetne listke) izrezala na roko, čašico pa sem naredila tako, da sem vzela majhno kroglico, s prstom naredila vdolbino, robove nekoliko stisnila z ročajem kuhalnice – ker nimam orodja za oblikovanje fondanta – da sem stanjšala robove in čašico prilepila na spodnje listke. Robove spodnjih listkov sem prav tako stanjšala z ročajem kuhalnice.
Fondant sem barvala z jedilnimi barvami v prahu. Čašo narcis pa sem nato še poudarila z oranžno jedilno barvo.”
Slavljenki sta bili gotovo preč od navdušenja! :)

Primorkino igranje s fondantom

Preden se lotim objave V znamenju tort 2 (kolebam še med tem, ali naj bo objava zelo dolga ali naj raje spišem še objavo V znamenju tort 3 :P ), je skrajni čas, da vam pokažem te tri lepotice, ki so priromale v moj nabiralnik skoraj pred dvema tednoma. Primorka je za dragega ob prav posebni priložnosti naredila ne eno, ne dve, ampak kar tri torte. Tri! Takole mi je napisala v mejlu: “In ker se moram učiti in je lepše packati, so pač nastale tri. Nedolžno bela za krst, grozd (v pekaču za novoletno jelko) za obhajilo in torta z golobčki za birmo.” In pri dveh tortah je uporabila fondant. Bi kdo rekel, da je to njeno prvo igranje s fondantom? :) Veselim se že slik njenih prihodnjih podvigov! :D

Primorkine torteSploh sem navdušena nad različnimi odtenki modre pri grozdu. :)