Drugič sem se falaflov lotila pred kakim mesecem. Vmes sem se pri prijateljičinem možu, ki ima dnevno opravka z njimi, naučila, da se falafle vedno dela iz surove čičerike. Kar je povsem smiselno: škrob v njej še ni skuhan in lahko deluje kot vezivo. Pred kakimi tremi leti sem namreč za falafle uporabila kuhano čičeriko! Ups. No, in sem prebrala, kar o falaflih in dodatkih pravi Mark Bittman v How to cook everything vegeterian, naredila maso iz surove čičerike, zvaljala kroglice, jih po nasvetu s te strani za nekaj ur postavila v hladilnik, ogrela olje na pravo temperaturo (kar sta poudarjala tako Bittman kot prijateljičin mož) in s strahom spustila prvo kroglico vanj … in je delovalo! Falafli so bili bo-žan-ski. In tu je delujoči recept. Naslednjič bom dala pol manj peteršilja in dodala tahini v maso. Tokrat sem hotela najbolj osnoven recept. V tem po Bittmanu ni tahinija. Sezamovih semen sicer tudi ne. Ampak zelo težko se držim osnovih receptov. Tako da ste v bistvu lahko ponosni name, da sem se ustavila pri semenih.

Falafli

čas priprave: aktivnega dela vsega skupaj kakih 45 minut, čakanja pa za ves dan

zadošča za: 5 dokaj lačnih ljudi (kakih 50 falaflov)

zahtevnost: če slediš navodilom o surovi čičeriki in ne prevročem olju, presenetljivo preprosto

sestavine:

• 400 g surove čičerike
• 2 stroka česna
• 1 manjša čebula (ali 4 mlade čebule … ali mešanica obojega, kot sem naredila sama )
• 1 čajna žlička strtega koriandra
• 1 žlica mlete kumine
• po okusu kajenskega popra
• 60 gramov peteršilja (naslednjič bom to prepolovila, zaradi zelene čebule in veliko peteršilja so bili moji falafli veliko bolj zeleni, kot je običajno)
• 1 žlička soli
• 1/2 žličke popra
• 1 do 2 žlici sveže stisnjenega limoninega soka
• olje za cvrtje

 

postopek:

• Čičeriko v večji posodi prekrij z vodo in pusti, naj se namaka čez noč, pb. 12 ur, največ 24. [Če imaš izredno trdo vodo, se stročnice ne bodo hotele skuhati. To sem spoznala zgrda, ko sem pred leti pol dneva kuhala fižolovo juho, pa je bil fižol v sredi še kar trd. In ko se je enako ponovilo s čičeriko, ki sem jo kuhala za humus, sem vprašala strička Gugla, kaj se dogaja. In ta mi je povedal, da se minerali v trdi vodi naberejo v središču fižola in mu ne pustijo, da se skuha do konca, pa če skačeš na trepalnicah. Od takrat naprej za suhe stročnice uporabljam destilirano vodo. Vedno deluje.]
• Dobro odcedi čičeriko, prestavi jo v multipraktik in k njej zmeči vse preostale sestavine.
• Miksaj, dokler ne dobiš enakomerne, gladke mase. (Ki ji lahko dodaš sezamova semena. )
• Iz mase oblikuj za oreh velike kroglice, jih postavi na s peki papirjem obložen papir in jih za kakšno uro postavi v hladilnik. [Medtem ko kroglice počivajo, lahko spečeš kruhke pita in pripraviš vse ostalo, kar bo šlo v falafel-sendvič. Samo predlog. ]
• V srednje veliko posodo zlij olje za cvrtje, ki naj sega vsaj 5 cm v višino. Na srednji vročini ga ogrej do 170 stopinj. Če se bo olje ogrelo prehitro in bo prevroče, se bodo falafli takoj zažgali, ne da bi se v sredi spekli do konca. Če nimaš termometra, se ravnaj po tem: drobec mase za falafle bo zacvrčal takoj, ko ga vržeš v ogenj. Če nekaj časa traja, da pride do cvrčanja, olje še ni dovolj ogreto. [In če gre tvoj termometer samo do 120 stopinj, kot moj, ne skrbi ... ker se ne ustavi pri 120, ampak gre kar naokoli, tako da je, ko drugič kaže 50, olje pripravljeno. ]
• Falafle v primerno ogretem olju peci pb. 5 minut. (Pečene položi na z brisačkami obložen krožnik, da se odcedijo.)
• Zdaj pa še pito, humus, tahini, tzatziki (ja, če lahko dodamo kumare in jogurt, zakaj ne bi dodali kumare in jogurt? ) in poljubno zelenjavo v roke in dober tek!

Zdaj, ko sem končno našla slike z morja (ne bi o tem, da so bile ves čas v mapi, ki sem jo najmanj desetkrat odprla in pregledala (po 10 znamkastih slik na vrstico), ampak so se mi med vsemi rumenjaki in piškoti in sploh slike tahinija vsakič izmaknile!), je tu končno nov recept.

Tahini

čas priprave: pb. 15 minut                                                  zadošča za: 1 velik kozarec za vlaganje tahinija

zahtevnost: zelo preprosto

sestavine:

• 500 g sezamovih semen
• 225 g olja (olivnega, sezamovega, sončničnega …)

 

postopek:

• Pečico ogrej na 200 stopinj.
• Sezamova semena pretresi v pekač in jih enakomerno razporedi.
• Pekač s semeni daj v pečico in semena peci pb. 7 minut, ravno toliko, da nekoliko zadišijo, ne smejo pa porjaveti. Semena dajemo v pečico samo zato, da se maščoba v sezamovih semenih nekoliko zmehča, zaradi česar jih lažje zmeljemo. Če imaš doma ronica ali kakšno podobno pošast, lahko ta korak tudi izpustiš.
• Olje in topla semena daj v multipraktik in miksaj kakšnih 5 minut. Nekateri multipraktiki, kot npr. moj, zahtevajo, da se vmes dvakrat ustaviš in postrgaš nezmleta semena s sten posode.
• To je to.

Tahini spravi v kozarec za vlaganje in ga dobro pokritega hrani v hladilniku. Na hladnem zdrži več mesecev (meni se ni še nikoli pokvaril, vedno ga je prej zmanjkalo). Jutri nadaljujemo s humusno-tahinsko obarvano objavo. Uganeš, kaj bo na vrsti?

Tokrat je na sporedu ena super solata, ki jo je zakrivila taista dečva, ki je zakrivila sezamove krekerje, vegetarijanski hamburger, piščanca z rožmarinom in prženice z borovnicami. Oba z Nejcem sva nora na to solato, hrusta, peče, noro okusna je, pa še hitro pripravljena, potem, ko imaš narejeno svojo mešanico začimb taco (sicer sem našla, da mešanico taco prodajajo tudi v Tisoč in en dar v Mercatorju, če pa kdo ve za kakšno drugo trgovino, po možnosti tako, kjer ne prodajajo drugega kot začimbe, se pa priporočam) in italijanski preliv za solato brez maščob.

Hrustljava solata s puranom, fižolom in mešanico začimb taco

čas priprave: 30 min                           št. porcij: 2                   zahtevnost: preprosto

sestavine:

• 220 g puranjih prsi (+ mešanica začimb za piščanca ALI nekaj žlic temne sojine omake in nekaj žlic limoninega soka)
• pol male konzerve fižola (pb. 80 g)
• 1 manjša glava solate (to so 4 merilne skodelice, če jih imaš doma )
• 2 manjša paradižnika
• 2 mladi čebuli
• 1 žlička strtih koriandrovih semen
• 2 žlici italijanskega preliva
• 1 do 2 žlici mešanice začimb taco
• 2 žlici manjmastne kisle smetane
• 1 žlica naribanega parmezana
• po okusu poljubne pikantne omake (tabasco, pimento ipd.)

 

postopek:

• Puranje prsi začini in speci. Jaz jih največkrat posujem z mešanico začimb za piščanca ali pa jih prelijem z limonovim sokom in limonino omako. Na slikah sem uporabila mešanico začimb.
• Solato operi in nalistkaj.
• Paradižnik nareži na kocke.
• Nasekljaj mlado čebulo.
• Fižol iz konzerve operi pod tekočo vodo, polovico ga spravi za naslednji dan, ko boš spet delal to solato.
• Pečenega purana nareži na koščke.
• Italijanskemu prelivu dodaj kislo smetano, začimbe taco, strt koriander in pikantno omako, in vse skupaj dobro premešaj.
• Solato, paradižnik, mlado čebulo, fižol, purana, parmezan in preliv dobro premešaj.
• Dober tek!

Solate s prelivom ne zmešaj več ur vnaprej, najboljša je sveže narejena. Če ne verjameš, vprašaj Nejca. On najprej tudi ni verjel.

Pst. Listen very carefully, I shall say this only once.

To še ni prava objava. To je samo predpriprava na prvo pravo popočitniško objavo.

Ne, niste se znašli v Svižčevem dnevu. Preden se lotim božanske solate, ki je zadnji mesec pogosto na najini mizi, in z njo prve prave popočitniške objave, potrebujete ta dva recepta.

Italijanski brezmaščobni preliv za solato (recept sem pobrala s te strani, spustila sem le zamrznjeni koncentrat jabolčnega soka)

(zadošča za pb. 250 ml preliva)

sestavine:

• 4 žlice jabolčnega kisa
• 1 manjša čebula
• 110 ml vode
• 2 stroka česna
• 2 čajni žlički medu
• 1 čajna žlička posušene bazilike
• 1 čajna žlička posušenega origana
• po okusu sveže mletega popra
• 4 splaknjenih in odcejenih vloženih artičokinih src (toliko jih je navadno v eni manjši konzervi)

postopek:

• Vse sestavine dobro zmiksaj v mešalcu.
• Preliv naj v hladilniku počiva vsaj 15 minut.

Pst. Listen very carefully, I shall say this only once.

To še ni prava objava. To je samo predpriprava na prvo pravo popočitniško objavo.

Postopek je popolnoma enak kot pri kajunski mešanici začimb, samo začimbe in razmerja so nekoliko drugačna.

Mešanica začimb taco (recept sem potegnila s te strani)

sestavine:

• 4 žlice čilija v prahu
• 1 čajna žlička česna v prahu
• 1 čajna žlička čebule v prahu
• 1 čajna žlička kajenskega popra
• 1 čajna žlička posušenega origana
• 1/2 čajne žličke sladke paprike
• 2 žlici in 2 čajni žlički kumine v prahu
• 4 čajne žličke soli

postopek:

• Vse sestavine dobro zmešaj.
• Shraniš jih lahko v kakšnem majhnem kozarcu za marmelado ali pa uporabiš prazne stekleničke za začimbe, ki si jih iz previdnosti čiste shranil v omaro.

Tole tortico sem naredila za hčerko prijateljice iz otroštva. Moram reči, da se mi je prav fino zdelo, kako šokirana je bila prijateljica, ko jo je videla. Kaže, da sem presegla njena pričakovanja. Kar najbrž pomeni, da je bolje, da ljudje od tebe pričakujejo manj.

Kakorkoli, edini vodili, ki sem ju dobila, sta bili, naj bo torta sadna in naj bo v obliki Nodija. Tako sem naredila grobo obliko Nodija, torto prekrila s fondantom, nanj pa z jedilnimi barvami v prahu, ki sem jih zmešala z zelooo malo vode, narisala Nodija.

(Kot vedno velja, klikni na sliko za opis in večjo različico.)

 

Tako, zdaj pa obljubim, da nekaj časa dam mir s tortami.

Aja: testo je bilo mens sana, namočila sem ga s sokom, ki so ga izcedile sveže jagode.

Aja 2: velik kos debelega kartona sem ovila v alufolijo in to mi je služilo kot pladenj za torto.

Stepko sem delala že tretjič. Prvič za Nejca, drugi poskus sem predstavila na tej strani, tretjič pa moram reči, da sem bila z rezultatom končno tudi sama zelo zadovoljna. Zato mi je še toliko bolj žal, da nimam dokumentiranega postopka izdelave. Prijateljica, huuuuda steperka, tako, reeesno huda, je mimogrede rekla, da ona bi pa tudi stepko za rojstni dan. In seveda človek ob takih mimogrede zastriže z ušesi in si reče, uuu, to pa moram narediti.

Spodnji del torte je bil sestavljen iz testa za Schillerjevo torto, ki jo moram še enkrat predstaviti na tej strani, dve vrsti testa, eno z mandlji, drugo z orehi, brez moke. Če me spomin ne vara, sem za filo uporabila čokoladni mousse. Vse skupaj sem pa prelila s čokoladno glazuro. Da je stepka stala na torti (da se ni zaradi teže pogreznila vanjo), sem, kot sem pokazala že pri prejšnji stepki, uporabila slamice, ki sem jih pristrigla na primerno dolžino. Pri prejšnjih dveh stepkah sem se naučila, da je malo stepko težko doseči s prerezano torto s filo. Zato in pa zaradi izkušenj z oblikovanjem zmajčka in tvitertiča, ko se se je plazma torta res izkazala, sem se odločila, da za stepko uporabim plazmo.

Tako sem stepko najprej grobo oblikovala iz plazme. Za zgled mi je služila moja stara stepka, ki sem jo postavila tako, da so ploščice gledale gor. Tako sem dobila tudi pravo obliko tako položenega čevlja. Plazma je bila prvi dan zelo mehka, zato sem jo, ko sem dobila neko zelo grobo obliko približno oblikovanega čevlja, dala čez noč v hladilnik. Naslednji dan pa sem se lotila podrobnejšega oblikovanja. Ko sem imela obliko stepke, ki sem jo želela, sem obarvala fondant s črno. Stepko sem zelo zelo na tenko premazala z masleno kremo. Pri prejšnji stepki sem se naučila, da ga moram razvaljati zares na tanko. Tako sem ga razvaljala na kak milimeter in pol, in nato v črn fondant oblekla čevelj iz plazme. S konico noža sem oblikovala šive ipd., in ker črni fondant ni bil dovolj črn, sem nekoliko črne barve zmešala s kapljico vode in čevelj prebarvala s čopičem. Nato sem gor postavila ploščice. Vanje sem z vbodi šivanke vgravirala ime in leta slavljenjke, potem pa vse skupaj prebarvala z zlato barvo.

Spodnje slike niso najboljše. Prvi dve sta s telefona, nekaj slik vmes je popolnoma napačno izostrenih in se tako npr. ostro vidi podlaga, namesto da bi se videla torta, ampak to se edine slike, ki jih imam, in res sem čisto preveč ponosna na to stepko, da te torte ne bi delila z vami.

(Klikni na sliko za nekaj malega opisa in za večjo, zablurano različico. )

 

Jutri pa še zadnja torta iz serije V znamenju tort X.

Tole tortico sem, skupaj še z eno, ki jo objavim jutri , delala na svoj rojstni dan, mudilo se je, dnevi so bili nori, kar naprej neki roki, spanja malo, tako da sem, bumbar, pozabila slikati končni izdelek. Na srečo sem torto na koncu slikala z ajfounom, tako da vsaj neko fotko imam. Slikali pa smo tudi na slavju, ampak te slike še niso prišle do mene. Čim pridejo, zamenjam zadnji fotki.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

 

Jutri pa o izpopolnjeni tehniki izdelave step čevlja. Torte, seveda.

Tale tortica je nastala že konec aprila. Naredila sem jo za Nejčevega brata, ki jo je podaril svojim medvoškim Džumbusnikom ob obletnici oddaje. Ker sem do takrat imela že poln kufer fondanta, sem se odločila, da bom torto okrasila z masleno kremo. Podrobnosti na slikah v galeriji spodaj.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

 

Jutri pa pokažem oblikovanje torte za 55-letnico poroke Nejčevih starih staršev. Pri njej sem uporabila marcipan, ki sem ga naredila iz orehov in mu za lažje valjanje dodala … uganeš, kaj?

Sploh sem navdušena nad različnimi odtenki modre pri grozdu.