Lilije iz fondanta

potrebuješ:

• bel fondant
• malo rumenega fondanta
• lesene paličice za ražnjiče
• suho viledo
• okroglo modelirko
• ploščato modelirko
• nož
• stožce iz papirja
• nekaj, kar bo služilo kot podpora za ukrivljeni cvetni list

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

• Bel fondant pregneti in na 1-2 mm debelo razvaljaj.
• Iz razvaljanega fondanta izreži za dlan veliko kapljičasto obliko. Ne reži srčaste, ker bo potem spodnji del cveta grši.
• Tako kapljico prestavi na suho viledo in s pomočjo okrogle modelirke, ki jo vrtiš med prsti, stanjšaj robove cvetnega lista.
• Z drugo modelirko zariši listne žile: najprej povleči sredinsko, potem pa naj gredo od spodnjega dela cveta proti vrhu žile čedalje bolj narazen.
• Iz papirja izreži kroge in naredi dovolj velike stožce, da bodo lahko lilije stale na njih.
• Kapljičasti cvetni list lilije zavij okoli stožca, z vodo prilepi en konec lista na drugega, tako pripravljen list pa naj se suši na stožcu, medtem ko oblikuješ pestič. Da bo lilija zavita navzven, zgornji konec lista tudi postavi na kakšno višjo podlago, kot prikazujejo slike.
• Košček rumenega fondanta ovij okoli lesene paličice, tako da je polovica pestiča na palici, drugo polovico pa oblikuj v konico.
• Zdaj odstrani beli lilijin cvet s stožca, tega pa ob vrhu pristrizi kakšen centimeter, da dobiš dovolj veliko luknjo, skozi katero bo lahko šel pestič na leseni paličici.
• Pestič vstavi v beli cvet, dno lilijinega cveta lahko nekoliko premažeš z vodo, da se pestič in cvet zlepita skupaj.
• Nato cvet skupaj s pestičem previdno postavi v prirezani stožec, postavi ga na podlago in zgornji del lilijinega cveta spodvij kot prej.
• Tako naj se suši vsaj en dan.
• Naslednji dan lahko lilije zapičiš v torto. Če so lesene paličice predolge, jih seveda prej poreži.

Torti, ki sem ju uporabila za torto s tulipani, sta mens sana in pa kokosova torta, ki sem si jo izmislila kar takrat … ko sem poskusila odrezek kokosove, sem se odločila, da naslednjič naredim tako torto samo z beljaki. Ampak o tem več drugič. Na kokosova oblata sem namazala ganache, za katerega sem pred kratkim zvedela, da mu pri nas pravimo pariška krema, torej pariško kremo, ki pa je nisem naredila s smetano, ampak s kokosovim mlekom. Čokoladna pariška krema je bila obložena z bananami, na oblate mens sane pa sem namazala sladko smetano in razporedila po tej višnje. In prav pri sladki smetani se pri tortah s fondantom lahko zaplete. Sladka smetana namreč fondant topi, zato je nujno, da na robove nabrizgaš preprosto masleno kremo. Ampak nima smisla, da govorim vse to brez slik. Torej, dragi bralec tega bloga, stopi z mano.

Vse se je začelo en dan prej … no, v resnici se je vse začelo na rojstnodnevnem rajanju z zahtevo po zelenem, zato sem si za foro tudi nohte za tortopeko ponovno nalakirala zeleno, ampak to je že druga zgodba. Najprej sem naredila dvojno maso fondanta, tega sem razdelila tako, da sem eno celotno maso obarvala kremno rumenkasto, drugo maso pa sem razdelila na dva večja in en manjši del. Večja sem obarvala roza (z malo rdeče barve) in vijolično, manjšega pa zeleno.

Takole se barva fondant:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Potem sem se s pomočjo vilede, ki jo uporabljam samo za delanje tort, lotila delanja modelčka, na katerem bom oblikovala tulipanove listke:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Nato sem izbrala primerno velik modelček za piškote in pripravila žlice, ki bodo služile kot model za obliko cvetnega listka:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Zdaj sem se lahko lotila delanja lističev. Ker sem se bala, da bi mi kakšen počil, ko bi se posušil, sem jih raje naredila več:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Ko sem končala z listki, sem oblikovala čopič, ki prehaja v vrtnico, v rastlino, rast, naravo, življenje, ustvarjanje. Tudi ta se je sušil še ves naslednji dan:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Naslednjega dne sem spekla in ohladila obe torti. Navadno bi se peke torte lotila dan prej, ampak po šestih urah oblikovanja listkov (dolgotrajen proces, preden sem se naučila, kako najhitreje rokovati z  njimi, poleg tega sem najprej imela en zgrešen postopek, naredila pa sem tudi še dva veliko grša čopiča) sem imela vsega skupaj že čez glavo. Ko sta bili torti ohlajeni, sem se lotila delanja osnovne oblike:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Tako obrezani torti sem narezala na oblate. Mens sano na 3 in kokosovo na 2. Nato sem pripravila vse za sestavljanje torte:

Zdaj sem se lahko lotila sestavljanja torte:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Tako sestavljeno in z osnovno masleno kremo premazano torto sem za 4 ure postavila v hladilnik. Zdaj je bilo na vrsti dokončanje cvetnih listkov:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Medtem ko se je barva sušila, sem na tanko razvaljala fondant, ki bo prekrival torto. Zelo pomembno pri valjanju fondanta, ki bo prekrival torto, je, da paziš, da se ne sprime na podlago, in da ga valjaš samo po eni strani. Zgornja stran, ki bo na torti, bo tako lepo gladka, če bi fondant obračal, bi se otočki sladkorja v prahu, s katerimi je treba posuti površino, da se fondant ne sprime nanjo, zažrli v fondant. Tako se to zgodi samo na spodnji strani fondanta, kar pa sploh ni problem. Ko sem fondant rezala stran, sem vedela, da prideta spodaj še dva trakova, zato puščala malo večji rob in sem ga potisnila pod torto. Raje tako, kot da odrežeš preveč fondanta in spodaj začne kukati testo. Mimogrede, tule sem na pomoč pri slikanju poklicala Nejca, dve roki sta premalo. Tako da: hvala, Nejc.

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Zdaj je bil čas, da nekoliko spimpam vse skupaj.

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Ko je bila torta prekrita s fondantom, je bil čas za stranice. Iz roza in vijoličnega fondanta sem najprej naredila dolge kače:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

In končno so prišli na vrsto tulipani. Tu je vse skupaj postalo zelo zabavno, prav vesela sem bila, ko so rožice nastajale pod mojimi prsti.

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Čisto nazadnje pa sem na torto položila še čopič, ki raste v vrtnico:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Tako, če se boš pa lotil kakšne take tulipanske torte, mi pa le pusti komentar ali pošlji sliko na huferka @ gmail . com!

(In mimogrede: posnela sem vsega skupaj 302 (!!!) sliki, tole tukaj je dejansko izbor. )

Tokrat ni spodaj nobenega recepta (so pa zato 3 galerije s skupno kar 93 slikami!), ampak objavljam samo nekaj osnovnih stvari o delanju 3D tort in o pokrivanju tort s fondantom. Za več informacij o vsem v zvezi s tortami ali pa samo za inspiracijo pa ti predlagam obisk strani http://cakecentral.com, stran je nekoliko počasna, je pa na njej zbranih največ informacij o tortah, kar jih človek lahko kje dobi, in galerija je gargantovska.

3D torte

• Najprimernejše testo za take torte je kakšna zelo zbita torta, kot je recimo blatna torta iz prejšnje objave, ali pa prekmurska dobra pogača (vsaj jaz poznam recept pod takim imenom, gre za torto z orehi in različnimi maslenimi kremami). Rahlo biskvitno testo ni primerno za oblikovanje 3D tort, ker vedno izgubi boj z gravitacijo.
• Najprimernejša krema za 3D torte je kakršna koli maslena krema. Iz podobnega razloga kot biskvit ne pride v poštev za testo, razni rahli moussi, stepena sladka smetana in sadni nadevi ne pridejo v poštev za nadev, rahle kreme ne bodo zdržale pod težo težkega testa in bodo polzele ven.
• Preden torto začneš “kipariti”, jo prereži in namaži s poljubno masleno kremo. Če boš kiparil samo testo, pa ga potem rezal in premazal, se ti bodo proporci podrli, majhen avtobus lahko postane trinadstropen, kakšen čevelj pa se spremeni v velikanovo coklo.
• Fino je tudi, da tako pripravljeno, prerezano in namazano torto, za vsaj nekaj ur, najboljše pa kar čez noč postaviš v hladilnik (lahko pa tudi za nekaj ur v zamzrovalnik), da torta postane kompaktna, ker jo je potem lažje oblikovati.
• 3D torte nastajajo nekako tako, kot najbrž nastaja kakšen marmornat kip. Najprej imaš celo torto, ki jo izrezuješ tako, da dobiš želeno obliko. Spodaj so fotografije počasnega izrezovanja stepke za ilustracijo principa. Za razliko od kiparja pa tudi to, da preveč odrežeš stran, ni taka katastrofa (čeprav ni priporočljivo! ), saj lahko vedno z malo maslene kreme prilepiš nazaj kak košček testa, ali pa kasneje na tistem mestu uporabiš več fondanta. Če nadaljujem analogijo s kiparstvom, tukaj prestopiš k tistim, ki kiparijo iz gline.
• Ko eno torto postavljamo na drugo (velja na splošno, ne le za postavljanje 3D tort na drugo torto), je fino, da pod torto postavimo oporo, da se ne bo zgornja torta pogreznila v spodnjo. To je sploh pomembno, če imamo zgoraj težje testo, kot pa spodaj: kot v primeru torte s stepko, kjer je bila spodaj rahla mens sana, zgoraj pa zbita blatna torta. Oporo lahko naredimo kar s pomočjo pristriženih slamic, ki jih zapičimo v spodnjo torto.

(Klikni na sliko za večjo različico.)

Polaganje fondanta

• Fondant obarvaš tako, da v kepico fondanta kapneš nekaj kapelj jedilne barve, potem pa fondant gneteš toliko časa, da je enakomerno obarvan.
• Ko valjaš fondant, naj bosta pult in valjar vedno fino posladkorjena s sladkorjem v prahu, da se fondant ne prime valjarja ali podlage.
• Fondanta pri valjanju ne obračaj: zgornja stran naj bo vedno zgoraj in spodnja vedno spodaj. Pult potresi s sladkorjem, fondant razvaljaj, nato ga privzdigni in podenj spet posuj sladkor in tako nadaljuj z valjanjem in posipanjem pod fondantom, dokler ne dosežeš želene debeline (kar je navadno nekje med 3 in 5 mm). Če bi fondant obračal tako, da bi se spodnja in zgornja stran izmenjavali, zgornja stran ne bi bila lepo gladka, ampak bi se vanjo zažrl sladkor v prahu (kot se je zažrl v spodnjo stran).
• Preden fondant položiš na torto, le-to povsem premaži z osnovno masleno kremo (maslo in sladkor v prahu). Ta postopek prepreči, da bi skozi fondant sekala barva torte spodaj, fondant se lepo oprime maslene kreme in se z njo združi, pa tudi pri glajenju fondanta se kakršne koli nepravilnosti (mali hribčki v testu ipd.) lepo zgladijo, ker maslena krema zapolni luknjice ipd.
• Fondant lahko takoj položiš na z masleno kremo premazano torto, lahko pa torto pred tem postaviš v hladilnik, da se maslo strdi. V tem primeru torto rahlo pošpricaj z vodo, preden nanjo polagaš fondant.
• Fondant položi na torto tako, da je tista stran, ki je bila pri valjanju spodaj, spodaj tudi pri polaganju na torto, gladka zgornja stran pa naj bo zgoraj. Na torto ga lahko preneseš z valjarjem, na katerega naviješ razvaljani fondant, ki ga nato razvijaš na torto, jaz pa sem ugotovila, da ga najlažje in najlepše prenesem tako, da potisnem dlani pod spodnjo stran in fondant prenesem kar tako. Če gre za večjo plahto, na pomoč pokličem še en par rok.
• Če polagaš fondant na okroglo ali oglato torto, najprej zatrdi zgornje robove. To pomeni, da “rjuho” fondanta položiš na torto, nato pa z dlanmi zatrdiš fondant ob zgornji rob torte in nekaj centimetrov pod robom, preden se lotiš še zatrjevanja fondanta k stranicam torte. To narediš zato, da se ti fondant ne strga med nalaganjem, kar se drugače rado zgodi.
• Fondant pritrdiš k stranicam torte tako, kot prikazujejo denimo ta, ta ali ta video. Kar Janezek vidi …
• Fondant nato zgladiš, če imaš kakšen zračni mehurček, ga preluknjaš z buciko in fondant zgladiš.
• Odvečni fondant odrežeš z navadnim nožem ali nožem za pico.
• Če nato pritrjuješ fondant na fondant, to storiš z malo vode.
• Kakršen koli odvečni sladkor lahko s suhim čopičem pometeš s torte.
• Pri okroglih ali oglatih tortah, za katere lahko uporabiš tudi biskvitno testo in katero koli kremo, lahko tudi stepeno sladko smetano, pazi samo na to, da pri sestavljanju torte na robove oblatov najprej nabrizgaš masleno kremo, ki bo delovala kot pregrada med sladko smetano, sadjem ipd. in fondantom … ta se namreč topi, če pride v stik z vodo.

Ko sem delala torto za prijateljičin rd, sem v spodnji del torte dala dve plasti reform torte, to sem prekrila z mens sano, ki sem jo nadevala s kremo za čokoladne tartufe, stepeno sladko smetano in višnjami, robove, da nadev ne bi polzel ven, pa sem naredila iz maslene kreme. Na koncu sem vso torto premazala z osnovno masleno kremo in jo pokrila s fondantom. Roka, ki dela samo sebe (zato je nalašč nisem popolnoma oblikovala), je bila narejena iz marcipana, stepka pa seveda iz blatne torte. Sicer pa naj spregovorijo slike … in komentarji k slikam :

(Klikni na sliko za večjo različico.)

Tako, to je bilo nekaj osnovnih vodil o 3D tortah in o polaganju fondanta na torte. Fondanta naj te be bo strah, vaja dela mojstra! In delanje s fondatom sumljivo spominja na igranje s plastelinom, tako da tudi, če še nikoli nisi uporabljal fondanta, nekajletne izkušnje z njim že imaš! Poleg tega lahko vsako napako vedno nekako prekriješ. Tako, kot sem jaz slabo polaganje fondanta na torto za teto zakrila z viticami:

(Klikni na sliko za večjo različico.)

Navodila o tem, kako se dela lilije iz fondanta, pa enkrat v prihodnosti.

Tortica

Največ h končnemu učinku torte pa pripomore prav fondant. Pred skoraj petimi leti še nisem vedela, kaj fondant sploh je. Zanj sem zvedela, ko sem pisala na vse konce sveta raznim tortarjem, ki sem jih našla na netu, in jih spraševala, kako lahko dobim tako gladek videz tort, kot sem ga občudovala v njihovih galerijah. Delala sem namreč step čevlje za Nejčev rojstni dan. Odgovori iz Avstralije, Amerike in Anglije so si bili enotni, potrebujem fondant. Takrat še nisem vedela, da se ga da kupiti pri Goljatu v Škofji Loki, niti nisem vedela, da se mu pri nas bojda pravi tičino/tičina masa, kar bi mi zelo pomagalo najti mojstra Goljata. Tako sem se delanja fondanta lotila sama. Precej neuspešno. Skuhala sem sladkor, ga prestavila na mizo in ga z lopatico kot zmešana premikala  dve uri, sladkor se je iz sirupa resda spremenil, vendar še zdaleč ne v plastelinasto zmes, ampak v navadno sladkorno kremo. Sladkorni sirup bi morala vrteti na marmorni plošči, temperatura ni bila prava in fondant se ni posrečil. Vseeno sem ga uporabila, čeprav torta ni imela takega spoliranega videza, kot sem si ga predstavljala.

Kasneje sem kupila marmorno ploščo in celo naredila pravi kuhani fondant, pa še vedno iskala recepte za lažjo verzijo. Tako sem našla marshmallowov fondant, ki je bil relativno preprost, čeprav se ga da tudi preveč zmikrovalovirati, vendar nisem bila zadovoljna vse do dne, ko sem na foodgawkerju zagledala neko otroško torto s fondantom, padla na tale blog in končno prišla do RES enostavnega recepta, ki se vsakokrat posreči. Mimogrede, fondant ima na torti res predvsem okrasno vlogo, večini ljudi (in jaz sem med njimi) njegov okus ni ravno všeč … kar je konec koncev razumljivo, ker je fondat en sam sladkor. Ampak en izredno gibljiv, prilagodljiv, oblikljiv sladkor. Narejen v pb. 7 minutah.

Dodatek: kdaj narediti fondant in shranjevanje fondanta: fondant je najbolj gibljiv in najlažje je rokovati z njim, ko je sveže narejen. Ker je narejen res hitro, kot rečeno spodaj, pb. 7 minut, je najlažje, da ga narediš, tik preden ga misliš valjati in postavljati na torto. Potencialni ostanek fondanta lahko tesno zaviješ v polivinilno vrečko, da ne pride zrak zraven, ker se na zraku izsušuje. Hraniš ga pa kar v shrambi, ne v hladilniku. Fondant, ki stoji dlje časa, začenja trdeti, že po nekaj urah postane trd kot kamen (razen če ga gneteš, toplota ga ohranja gibkega, tako da ni bojazni, da bo fondant postal pretrd, medtem ko delaš z njim). Zato ga moraš, če ga želiš uporabiti kasneje, npr. nekaj ur ali dan kasneje, ko si ga naredil, dati v mikrovalovko za 5 sekund (res 5, ne 10 ali 20, ker se drugače lahko zgodi, da se ti začne topiti, ko voda v njem postane vroča), ga čimbolj pregnesti (takrat gre malo težje), ga spet postaviti v mikrovalovko za 5 sekund in ga spet dobro pregnesti. Toliko navadno zadošča, da fondant spet postane gibljiv. Ampak, kot rečeno, jaz to počnem samo, če imam ostanek fondanta, veliko hitreje in lažje je narediti svež fondant, ko ga potrebuješ: ko je torta že nafilana, premazana z masleno kremo in počiva v hladilniku.

Pa še priporočljive povezane objave: ker se fondant na zraku suši, je dobro, če delaš kakšne figurice iz fondanta, da je tisti del fondanta, ki ga tisti trenutek ne gneteš v obliko bikca Ferdinanda ali glavo Ata Smrka, v vrečki, da ostane lepo plastelinast. Za več o fondantu in rokovanju z njim pa še tiledve objavi: http://huferka.dulmin.si/2010/03/05/o-3d-tortah-in-fondantu/ in http://huferka.dulmin.si/2010/04/22/torta-s-tulipani-prekrivanje-torte-s-fondantom-in-tulipani-iz-fondanta/ (za opis postopka polaganja fondanta na torto klikni na prvo sliko in si oglej opis postopka pod posamezno sliko v galeriji: http://huferka.dulmin.si/2010/04/22/torta-s-tulipani-prekrivanje-torte-s-fondantom-in-tulipani-iz-fondanta/#TuleZaOpis)

Fondant

sestavine

• 1 (10-gramska) vrečka želatine v prahu
• 50 ml hladne vode (za želatino)
• 100 g fruktoze (jaz sem jo kupila v Kalčku, če se dobi pa še kje drugje, se pa priporočam za informacijo )
• 20 ml vode (za fruktozo)
• 1 jedilna žlica glicerola (dobi se v vsaki lekarni)
• 900 gr presajenega sladkorja v prahu

postopek

• Vrečko želatine stresi v 50 ml hladne vode, da nabrekne.
• Sladkor v prahu presej v globoko posodo.
• Fruktozo in 20 ml vode zmešaj, postavi na štedilnik in počakaj, da zavre. Fruktozni sirup kuhaj še 30 sekund.
• Fruktozni sirup odstavi z ognja in takoj vmešaj vanj žlico glicerola.
• Vroč fruktozni sirup z glicerolom vmešaj v nabreklo želatino in mešaj, da se slednja stopi. (Če uporabiš premajhen kozarec za želatino, kot khm nekateri khm, obrni postopek in želatino flikni v fruktozni sirup. )
• Tak sirup zdaj vlij v jamico sredi presajenega sladkorja in s kuhalnico mešaj, dokler se da, nato fondant prevrni na posladkorjeno delovno površino in ga gneti, dokler ne dobiš lepe okrogle kepe.

Tojto. Kmalu napišem še, kako se pravilno polaga fondant na torto. Za barvni fondant se kepici fondanta po kapljicah dodajo jedilne barve (pri nas se dobijo samo tiste iz mercatorja, ki niso ravno profesionalne, imajo pa v Pekarni Vrhnika, trgovini za peke in slaščičarje, profesionalne barve, vendar so za moj žep zaenkrat še predrage, 9 evrov za eno samo barvo, ki bo poleg tega po vsej verjetnosti obležala na krožniku, se mi zdi pač malce preveč ), potem pa se kepico dobro pregnete, dokler fondant nima enotnega videza. Ampak več o igračkanju s fondantom v eni od prihodnjih objav.

DODATEK O BARVAH: ko sem pisala to objavo, še nisem vedela za čudovito trgovinico v podhodu Ajdovščina, BonBon & Chocolate, kjer prodajajo profesionalne barve v prahu za slaščičarje, ampak ne v slaščičarskih dozah, temveč v malih vrečkah, tako da jih taki občasni tortopeki, kot sem sama, lahko mirne vesti kupimo: ena vrečka stane 1,62 evra (razen, če kupiš zlato barvo, ta je malo dražja, ali pa, če je v vrečki 5x več barve, kot sicer, taka je denimo črna), in glede na to, da je za obarvanje fondanta dovolj že za noževo konico barve, bi taka vrečka morala zdržati za vse leto … kolikor je tudi rok trajanja barve. Kot dodatni bonus pa sta stric in teta v trgovini tako prijazna, da imaš občutek, da si stopil k nekemu zelo gostoljubnemu človeku domov: čokolade v pokušino, vrečka bonbonov ob nakupu … ali pa tudi samo ob obisku in čisto prava pripravljenost pomagati. Zdaj imam za nujne primere, ko bi se recimo pripravljala na neko torto in z groozo ugotovila, da mi manjka zelena barva, tudi njuno vizitko s telefonom in emajlom. MALI DODATEK NA DODATEK: pri tvorti sem že uporabila te barve. Razlika je očitna.

Še dva dodatka (2. 12. 2011):

Barve se dobi tudi v slovenski spletni trgovini na naslovu bakecake.eu.

Glicerol pa se dobi, kot je napisal DD v komentarju (še enkrat hvala za info! ):
“Začel sem iskati manjše in zasebne lekarne (karkoli kar ni del večje verige), in našel eno v TPC Murgle, kjer imajo ustrezen glicerol. V L[jubljanskih]L[ekarnah] pa imajo samo takega, ki je označen kot “samo za zunanjo uporabo” in je 85%… nič pa ne piše kaj je preostalih 15% (lahko voda, lahko pa kaj drugega). Podobno velja tudi za Gorenjske Lekarne.”

In za kaj se predvsem v slaščičarstvu uporablja invertni sladkor?

Za mehkejše, sočnejše in dlje časa trajajoče sladice. Invertni sladkor je namreč tekoč sladkor, ki preprečuje kristalizacijo sladkorja v slaščicah. Uporabimo ga lahko namesto sladkorja ali pa del sladkorja v sladici nadomestimo z njim, predvsem pri sorbetih in sladoledih,  ganachu, želejih, čokoladnih karamelah (kot sem nekje zasledila, da prevajamo fudge). Uporabljamo pa ga lahko tudi kot nadomestek za:

• med (ki je tudi sam invertni sladkor; to pride prav, če je kdo na med alergičen),
• koruzni sirup (ki ga rabijo predvsem čezlužni recepti in ki je menda zdravju zelo škodljiv).

Invertni sladkor

sestavine

• 500 g sladkorja
• 240 ml vode
• sok pol limone (ali osminka čajne žličke citronske kisline)

postopek

• Na vročem ognju mešaj vse sestavine, dokler sirup ne zavre.
• Znižaj ogenj na srednjo moč, sladkorni sirup naj brez mešanja vre 20 minut oz. dokler ne doseže 114 stopinj C. (Kar je 20 minut, za tiste brez termometra za hrano. ) Vmes lahko kristale sladkorja, ki se naberejo ob robovih, s čopičem, pomočenim v vodo, spereš z robov posode, ni pa nujno.
• Pokrij in počakaj, da se invertni sladkor shladni na sobno temperaturo, nato ga pretoči v čist kozarec. Pokrit in v hladilniku bo invertni sladkor zdržal tudi do pol leta.

Tojto! Sama sem invertni sladkor uporabila za vegansko različico marcipana za prijateljico, ki obožuje marcipan in je alergična na jajca. (Marcipan je žal prej pošel, preden je prišel do nje. Oprosti, E., bila si inspiracija zanj in ga boš kmalu dobila, obljubim! ) Recept je tako enostaven, da ga kar delim spodaj:

Veganski marcipan (recept sem vzela iz knjige Božanske sladice Marje Božič, samo da sem med zamenjala za invertni sladkor)

sestavine

• 200 g mletih mandljev
• 100 g invertnega sladkorja
• poljubna dišava (o tem sem več napisala pri neveganskem marcipanu)

postopek

• Vse sestavine mešamo tako dolgo, da dobimo gosto zmes.
• Če je preveč sijoč oz. se iz njega cedi olje, marcipan dobro pregnetemo z nekaj sladkorja v prahu.
• Tesno zavit v folijo za živila bo marcipan v hladilniku zdržal kak mesec, če ne bo prej čudežno izginil.

——————————————————————————————————————————————————

Kot vedno velja: klikni na sliko za večjo različico.

Marcipan sem potem uporabila za igranje s plazma torto, nekim srbskim receptom za 3D torte, ki to ravno niso, ker gre za preprost miks piškotov, čokolade, orehov in veziva v obliki jajca in pomarančnega soka, iz katerega lahko oblikuješ praktično vse. En del marcipana sem prebarvala zeleno in sestrici naredila zmajevsko “tortico” (ja, v narekovajih, prave torte so pečene, namočene, po možnosti nadevane s kakim sadjem in vedno premazane s tortnimi kremami (kamor štejem tudi stepeno sladko smetano ), kar se tega tiče, sem pač staromodna ). Iz druge polovice plazma torte (ki je sicer čisto okusna, čeprav je bila zame rahlo preotroška in jo bom, če oz. ko jo bom delala naslednjič, naredila z več orehi za odraslejši okus ) pa sem na hitro naredila nekakšno glavo nekakšnega bitja z nekakšnim klobučkom in zvezdičastimi luknjicami namesto las. To čudaško tortico sem potem najprej dala sestri kot presenečenje, upajoč, da se bo zgražala nad grdoto tega, kar sem naredila zanjo in zaradi česar je morala priti z enega konca Ljubljane na drugega, pa imam očitno ali preveč ljubečo ali pa preveč vzgojeno sestro (ali kar oboje), ker ni bilo pričakovane zgražajoče reakcije. Tako da sem potem zelo hitro rekla, da se samo hecam, in ji predala zmajčka, ki pa je dosegel pričakovani odziv.

Recept je presneto enostaven, razen če se človek sam loti lupljenja mandljev. Jaz sem kupila že olupljene kar v trgovini za slaščičarje Pekarne Vrhnika (ki je odprta samo do štirih popoldne vsak delovnik), kupila sem 2.5 kg mandljev in jih zdaj hranim v zmrzovalniku, skupaj z ostalimi oreški, da ne postanejo žarki. Ko bi se kdo rad sam spopadal z lupljenjem mandljev, je pa postopek tak: zavri posodo vode, odstavi s štedilnika, za minutko v vrelo vodo potopi še neolupljene mandlje, po minutki flikni vse skupaj na cedilo, da se vroča voda odcedi, mandlje pa nekaj sekund splakuj z  mrzlo vodo, da pridejo do temperature, ko se jih da prijeti v roke. Stisni mandelj med prsti, da zdrsi kožica z njega, in ponavljaj vajo, dokler niso vsi mandlji goli.

Marcipan (recept v veliki meri prevzet od tu, info pa se najde tudi tu in tu — z Wikipedije je tudi vprašanje iz naslova )

sestavine (za dobre pol kile marcipana)

• 250 g olupljenih mandljev
• 125 g sladkorja v prahu (lahko pa te kdo rukne v komolec vse do 250 g sladkorja v prahu, po želji )
• 2 beljaka
• 100 g sladkorja
• po okusu mandljevega ekstrakta/likerja, rožne vode, vodice iz pomarančnih cvetov … ali za ne-košer verzijo ruma, viskija ali česarkoli si brbončice želijo okušati
• nekoliko mletega sladkorja za gnetenje

Kepica marcipana

postopek

• Mandlje v multipraktiku zmelji v mandljevo moko, čimbolj fino bodo zmleti, bolj gladek bo marcipan.
• Mletim mandljem dodaj mleti sladkor in nekajkrat zapulziraj, da se sestavini dobro zmešata.
• Beljake in sladkor s kuhalnico zmešaj v homogeno zmes, lonček z beljakovo zmesjo pa nad vodno kopeljo med mešanjem segrevaj do 71 stopinj C. (S tem samo ubiješ kakšno neželeno bakterijo. Če se ti tega ne da delati, predlagam, da tudi za sirup uporabiš mleti sladkor.) Dobljeni sirup razdeli na pol.
• Polovico beljakovega sirupa in žlico, dve ali tri mandljevega ekstrakta (ali ruma ipd.) počasi vlivaj v mandljevo-sladkorno mešanico in pulziraj toliko časa, da se marcipan združi v kepico testa.
• Kepico skoraj gotovega marcipana prenesi na z mletim sladkorjem posut pult in jo malo pregneti. Če se drobi ali spušča olje, dodaj malo beljakovega sirupa (ni nujo, da porabiš vsega, po potrebi), če je premehko (spominjati mora na testo za kruh), dodaj še malo sladkorja v prahu.
• Gotov marcipan ne sme biti suh, lepljiv (malo se bo seveda lepil, ampak ne tako, da bi ostajal na prstih ali dlaneh) ali trd, po trdoti spominja na plastelin. Zdaj lahko tak marcipan gneteš dalje, dlje ga gneteš, bolj bo elastičen in lažje bo delati z njim okraske ipd. Ampak ne pretiravaj, govorimo o minutah, ne urah gnetenja.

Z marcipanom potem lahko prekriješ torte, pa tudi “torte” , oblikuješ iz njega figurice, ga zvaljaš v kroglice in jih prekriješ s čokolado, ali pa ga preprosto tesno zaviješ v prozorno folijo za živila in ga shraniš v hladilnik (dober bo še kakšen mesec), pod pretvezo, da ga boš kasneje uporabil za prekrivanje torte, pa ga greš vsake toliko malo za lička učipnit in preverit, da je še dober. Po želji.

Takole zgleda igračkanje s plazmo:

Prvo igračkanje s plazmo: taka sta grozljivko in zmajček pod marcipansko kožo

Tole sta pa grozljivko (zdaj vidite, kako ljubečo/vzgojeno sestro imam!) in zmajček za tamalo:

Grozljivko

Zmajček in hruška iz ostankov pobarvanega marcipana