Ste gledali film 3 idioti? No, mi smo ga ravnokar. V resnici sem ga gledala 2,5-x, z Nejcem sva ga gledala dvakrat, zdaj pa smo drugo polovico pogledali še z mami in sestro, ki sta prišli z jagodami, smokiji, benjaminom za družbo drugemu benjaminu in z napol pogledanim filmom. In smo ga gledali in se jokali in smejali in sploh vse. In potem sem si rekla, da je čas, da si naredim torto. Čokoladno torto brez moke. Nobenih fondantov, nobenih oblik, nobenega kompliciranja, samo čista dekadenca z minimalno dela. In sem šla na foodgawker v lov. In seveda k Lebovitzu. Na foodgawkerju je bilo tort veliko, ampak ker padam na paralelizem (halo, naj vas napotim na drugo poved te objave, že rodila sem se z ljubeznijo do paralelizma ), je moral zmagati Lebovitz s svojo Chocolate idiot cake. Ja, idiot. Le kaj bi lahko šlo pri takem ekstrahitrem idiotproof receptu narobe?

In sem pripravljala testo, Ka je miksal jajca in sladkor, jaz sem vmes nakoščkala čokolado in maslo in vse skupaj dala v mikrovalovko. Medtem ko je Ka miksal čokolado z jajčno kremo, pa sem pripravila pekač, dala vreti vodo, pečica je bila že primerno ogreta … In sem vlila testo v pekač in že sanjarila o jutrišnjem trenutku, ko bodo na krožniku gladka, polnočokoladna torta, domač vanilijev sladoled, ki ga bom naredila jutri¹, in jagode. Črna, bela, rdeča. Popolno. Preden sem dala pekač v drug pekač in tega v celoti v pečico, sem seveda morala naliti vrelo vodo v spodnji pekač. In seveda sem morala za blog tudi ta korak slikati. In seveda se je pekač naenkrat prevesil, padel na vrata pečice, vrela voda je špricnila na mojo boso nogo, iz grelnika za vodo pa sem še kar vlivala vodo tja, kjer je bil prej rob pekača, zdaj pa skoraj sredina čokoladnega testa, ker se je vse zgodilo tako hitro, da moji možgani še niso utegnili poslati signala, naj že neham zlivati vodo. Z nogo je vse v redu, mrzla voda in sol, pa je, ampak skrbi me torta. Vsa tista opozorila o tem, kako čokolada ne sme priti v stik z vodo, jaz pa vlijem vrelo vodo naravnost v čokolado. Idiot … -Ka (vidiš, paralelizem! ).

Ampak, kot je rekel Nejc, ko je pritekel v kuhinjo reševat, kar bo rešiti pač treba, aal iz well. Torta je zdaj iz pečice, preden sem jo dala notri, sem popivnala vodo z vrha, kolikor se je dalo, zdaj je razpokala po vodnih šivih (tam, kjer so šli globoki curki iz vrelca), tako da spominja na tektonske plošče, ampak važno, da bo jutri dobra, čeprav ne bo najlepša. Sploh je pa to razlog, da se človek še enkrat loti recepta. All _iz_ well.

Idiotsko² lahka čokoladna torta brez moke (prirejena po receptu Davida in postopku Jen) ali Čokoladna zgubanka³

čas priprave: 10 minut dela, 30 minut peke

zadošča za: najmanj 16 kosov

zahtevnost: če ne manevriraš s fotičem v eni in grelnikom za vodo v drugi roki in dejansko vliješ vrelo vodo samo v spodnji pekač in ne v samo torto, če ti pekač z vrelo vodo ne zdrsi dol z rešetke, ker je samo delno v pečici, ker se pač trudiš slikat postopek, pa ti potem še fotka ne uspe, in če te vrela voda ne pošprica po bosi nogi, potem menda idiotsko lahko … khm

sestavine:

• 290 g čokolade s 70 % kakava
• 200 g masla
• 5 jajc
• 200 g sladkorja
• ščep soli⁴
• maslo in kakav v prahu za pripravo pekača

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

• Pečico ogrej na 175 stopinj.
• Maslo nareži na kose, čokolado nakoščkaj, vse skupaj pa flikni v mikrovalovko za minutko in pol in pusti, naj stoji in naj vročina stopljenega masla topi še neraztopljeno čokolado. (Lahko pa zadevo tudi stopiš na ognju, seveda.)
• Jajca s ščepcem soli in sladkorjem 5 minut miksaj, da dobiš gosto, naraslo jajčno kremo.
• Čokolado in maslo premešaj, da dobiš gladko zmes. Vlij jo k jajčni kremi in vse skupaj miksaj toliko, da se obe kremi združita v eno.
• Pekač namaži z maslom in posuj s kakavom v prahu. Spodnji del pekača lahko oviješ v folijo, če nisi prepričan, da ne bo kakšna kapljica vode spolzela skozi in do čokoladnega testa (kreh kreh).
• V pokakavljen (heh) pekač vlij čokoladno kremo, pekač pa postavi v drug pekač in v ta drugi pekač vlij vročo vodo, da sega do polovice pekača s torto (oz. vsaj 2 cm visoko). Vsekakor ne vlivaj vrele vode direktno v pekač s torto.
• Vse skupaj peci pb. 30 minut, toliko, da se testo, ko se ga dotakneš, ne prime več na prste, torta pa se v sredini še vedno trese, če pekač, no, streseš.
• Torta naj se na pultu popolnoma ohladi (med ohlajevanjem se bo kuhala še naprej). Menda je po 3 do 4 dneh v hladilniku še vedno dobra. Kakšna je po nepredvidenih kolobocijah prvi dan, povem še danes.

Torta je bila odlična! Kompaktna, fudgevska, skupaj z vanilijevim sladoledom, ki se topi na sliki, in jagodami … popolna.

1. Sladoled je zdaj, ko končno objavljam tole, že v hladilniku in čaka na zamrzovanje.
2. Samo ne slikajte procesa dajanja torte v pečico, pa bi moralo biti vse ok.
3. Zakaj zgubanka, vprašate? Ko sem peripetijo o najenostavnejši torti, ki se je ne da zajebati, razlagala Dr.
   Filomeni, je ugotovila, da je moja napihnjena in pol ure kasneje zgubana torta v resnici moja lastna slikadorianagraya, moj obraz bo večno mlad, gube pa bodo vsako leto samo na torti, ki jo moram seveda narediti ob letu osorej in tako naprej vsako leto.
4. Tega pri Lebovitzu sicer ni, ampak če me spomin ne vara, je bil prav on tisti, ki je nekoč nekje namignil, da ščep soli iz vsakega recepta s čokolado potegne ven intenzivnejši čokoladni okus.

Zdaj, tri leta kasneje, ko je bil čas za novo rojstnodnevno torto za mala dva, je stepmama (kaaaj, če pa stepam, no, v besedi mačeha ni stepa ) rekla, da sta se z Oskarjem pogovarjala, kako je bilo za njegov drugi rojstni dan, kako ni pustil razrezati torte … in kako bi rad še enkrat imel avto. Noben od njiju ni alergičen na jajca, želja je bila sadna torta in zdaj že znam uporabljati fondant. Se spomnite, da sem v objavi o fondantu napisala, da smetana fondant topi? Pri Nodiju sem zadevo rešila tako, da sem izrezala obliko Nodija in na robove nabrizgala masleno kremo. Ampak Nodi je bil 2D, poleg tega pa sem hotela preizkusiti idejo, ki se mi je svaljkala po glavi, odkar sem prvič zvedela za plazma torto. Namesto, da bi avto naredila s kiparjenjem, kot pri prvi stepki,  nekoliko drugače pri drugi, sem se odločila speči preprosto pravokotno torto, jo nadevati s sadjem in smetano, stranice in vse ostalo, kar avtu da obliko, pa narediti iz plazme. Torto torej doštukati.

In je uspelo. Postopek je veliiiko lažji kot kiparjenje nadevane torte, in veliko hitreje gre … kar je bilo takrat nujno, ker sva imela od petka do torka vsak dan delavnico stepa pri Roxane, tako da sem torto spekla, nadevala in dodelala s plazmo v petek pred stepom, v soboto po stepu pa sem jo premazala z masleno kremo in prekrila s sveže narejenim fondantom. Ker sem imela še ostanek belega fondanta od neke druge torte, sem na novo narejeni fondant že kar “skuhala” z barvo (barvo sem dodala fruktozi in vodi) oz. mešanico rdeče in rumene barve. Potem smo se s torto zapeljali na Gorenjsko, od tam sva pa proti večeru odšla v Krško na ples. Če povem, da je bil ves november v znamenju takega letanja, mi oprostite, da je tole prva novembrska objava? *angelface*

3D torta s štukanjem

sestavine:

• poljubno tortno testo (jaz sem udarila impro z jogurtom in borovnicami, vedno pa priporočam tale biskvit)
• narezano sadje za nadev
• stepena sladka smetana (v tortah vedno pri stepanju uporabim kremfix, zihr je zihr ) s potencialnimi dodatki (v mojem primeru nekaj philadelphije in jogurta)
• plazma torta (za tole velikost sem komaj prišla skozi z enojnim receptom, za mirnejše živce priporočam, da recept pomnožite vsaj z 1,5)
• fondant
• barve za fondant
• sladkor v prahu za posipanje pulta in valjanje fondanta

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

• Tortni biskvit prereži, prvi oblat premaži s sladko smetano, obloži s kosi sadja, prekrij z drugim oblatom, ki ga prav tako premažeš s sladko smetnao in prekriješ s sadjem, na koncu pa prekrij z zadnjim oblatom.
• S plazmo najprej prekrij stranice torte, tam, kjer bi smetana sicer lahko prišla v stik s fondantom. To storiš tako, da za debel oreh veliko kepo plazme med dlanmi sploščiš na milimeter do dva debelo, s tankim in ostrim nožem tak list plazme previdno ločiš od dlani in pritrdiš ob stranico torte. Ponavljaš, dokler ne prideš vse naokoli.
• S plazmo oblikuj zgornji del avtomobila, kot prikazujejo slike zgoraj. Ker je mehka bolj od plastelina, se jo da zelo lepo oblikovati.
• Tako oblikovano torto postavi v hladilnik, da se plazma strdi. Po štirih urah bi morala biti že zelo trda, lahko pa si olajšaš življenje in jo daš v hladilnik čez noč.
• Naslednji dan naredi preprosto masleno kremo (maslo, sladkor v prahu in malo ruma ali kakšnega podobnega alkohola zmiksaj, da dobiš mazljivo kremo) in jo z nožem na tenko namaži okoli torte.
• Torto postavi v hladilnik, naj se maslena krema kar strdi, vmes pa pripravi fondant po temle receptu. Obarvani fondant (obarvaš ga lahko po navodilih pri receptu za fondant, ali pa narediš eno kepico fondanta že obarvano tako, da fruktozi in vodi dodaš za noževo konico jedilne barve v prahu) razvaljaj, kot je opisano pri navodilih za rokovanje s fondantom, in z njim prekrij torto (kot sem rekla že nekajkrat, vse podatke o rokovanju s fondantom lahko prebereš pri samem receptu za fondant in pri navodilih za rokovanje z njim ). Ostanek fondanta odreži, zvaljaj ga v kepo (samo tisti del fondanta, ki je čist, če je kje kakšen del zamazan z maslom, ga odreži stran) in zavij v plastično vrečko, da se ne suši.
• Iz belega fondanta izreži sprednjo šipo, z vlažnim čopičem jo premaži po eni strani in prilepi na avto. Prav tako iz belega fondanta lahko izrežeš majhne pravokotnike, ki bodo služili kot luči. Tudi te z v vodo pomočenim čopičem premažeš in prilepiš na avto.
• Iz ostanka fondanta izreži stranska okna, prilepi jih ob stranice “kabine” in jih pobarvaj s črno*.
• Iz ostanka fondanta naredi kolesa tako, da najprej zvaljaš kroglice, ki jih nato nežno sploščiš v obliko gum. Z vodo jih prilepi ob strani torte in jih nato pobarvaj s črno jedilno barvo. Pri tem lahko izkoristiš priložnost, slediš obliki gum in na avto narišeš še blatnike.
• *Če želiš risati po fondantu, to storiš tako, da nekoliko barve zmešaš z nekaj kapljicami vode. Nekoliko barve je toliko, da prekriva dno jogurtovega lončka, nekaj kapljic vode pa je dobesedno nekaj kapljic, jaz navadno postavim kozarček z barvo v prahu pod zaprto pipo in pipo malo potresem, da prilezeta ven kaplja ali dve.
• S črno barvo narišeš strelasto telo (tisto ob strani, karkoli to že je ), oči na šipe in ime slavljencev (ali slavljenca) napišeš na havbo.

Ampak pojdimo po vrsti.

Sosteperka je imela rojstni dan in si je zaželela čokoladne torte. Edina želja je bila, naj ima torta čim manj glutena. In sem začela razmišljati o popolnih okusih in prišla do tega recepta, ki je mešanica štirih drugih. Takoj, ko sem slišala brezglutensko željo, sem se spomnila na čokoladno-lešnikovo torto brez moke, ki sem jo  videla pri Eddyju Van Dammu in si takrat naredila mentalni zaznamek , da jo moram poskusiti. In ko sem delala tele limonsko-malinaste petit fourje (ki so bili obupno presladki, kljub temu, da sem namesto limet uporabila limone, tako da recepta, dokler se jih spet ne lotim in ne stvikam sestavin, ne bom objavila), sem se zaljubila v recept za malinov žele/marmelado s te strani (žele nastane, če kuhaš dlje kot 7 minut, preizkušeno). Potem sem na Kulinarični Sloveniji pri čokoladni torti našla recept za čokoladni mousse, ki mi je bil všeč po sestavinah, ni pa mi bil všeč postopek. Zato sem večino tega potegnila od Davida Lebovitza (ki ga je pobral od Julie Child). Ko sem nato kupovala sestavine in zagledala na stojalu banane, sem vedela, da jih moram vključiti v torto. Kar je nastalo, je, vsaj zame, ki ne maram presladkih tort, čokoladna popolnost. Sočen spodnji del torte, v katerega bom naslednjič morda dala dvakrat toliko kiselkaste malinaste marmelade, bananska pregrada in svilnat, bogat čokoladni mousse.

Torto bom v taki obliki definitivno še naredila. In ker je lešnikovo-čokoladno testo tako božansko dišalo po nuteli na deseto potenco, se že igram z mislijo, da bi naredila še eno torto z isto tortno osnovo, namesto malinove marmelade pa bi jo premazala z domačo lešnikovo-čokoladno kremo. Ammmpak, preden me odnese v čokoladno-lešnikovo sanjarjenje, je tule še recept:

Popolna čokoladna torta

čas priprave: 3 ure peke, kuhanja in mešanja, 4 ure pa hlajenja v hladilniku

zadošča za: menda 16 kosov

zahtevnost: ok, ni težko, ampak priznam, da je pa veliko dela

sestavine:

• za testo:
  • 12 rumenjakov
  • postrgana semena pol stroka vanilije
  • 12 beljakov
  • 360 g sladkorja
  • 100 g kakava v prahu (120 g v izvirnem receptu)
  • 150 g lešnikov (120 g v izvirnem receptu)
• za malinovo marmelado:
  • 250 g zmrznjenih malin (naslednjič rajši 500 g) //posodobitev: z 2-kratno količino malin se je podvojil tudi čas kuhanja
  • 75 g sladkorja (naslednjič rajši 150 g)
• za čokoladni mousse:
  • 250 g čokolade s 70 % kakava
  • 125 g masla
  • 4 rumenjaki
  • 4 beljaki
  • 2,5 dl sladke smetane
  • postrgana semena četrt stroka vanilije
  • 75 g sladkorja
• za vmes:
  • 2 banani

(Mimogrede, posodobila sem vtičnik (plugin) za slike, in zdaj prikazuje tale “show as slideshow”, ampak ni videti, da bi delal. Bom še malo raziskala, kaj se dogaja (in ali se da navodilo napisati v slovenščini), do takrat pa prosim, ignorirajte ta obljubljajoči slideshow, iz katerega nič ni.

In apdejt na apdejt: po dobrem letu (!) sem se končno spravila googlat, kaj je s tem show as slideshow in nadležni link odpravila po 5 minutah od začetka guglanja!!! En nase usmerjen grrr je na mestu. )

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

• za torto v celoti:
  • Pečico ogrej na 180 stopinj Celzija.
  • Maline daj v posodo, posodo pa na visoko vročino, in jih pretlači. Ko dobiš enakomerno mešanico, pusti, da zavre in naj vre 1 minuto.
  • Medtem pekač obloži s peki papirjem in nanj razporedi lešnike.
  • Prevrete maline odstavi z vročine in precedi skozi gosto cedilo, da ločiš semena od mesa.
  • Lešnike postavi v pečico, kjer naj se pečejo 8 do 10 minut. Vmes jih vsaj enkrat premešaj, da se na kakšnem mestu ne zažgejo.
  • Malinam brez semen dodaj sladkor, vse skupaj dobro premešaj in postavi nazaj na štedilnik.
  • Ko zavre, pusti, da se vre še 5 do 7 minut, toliko, da se marmelada zgosti. Ne kuhaj dlje, ker boš dobil žele, ki se ga ohlajenega da samo še rezati, mazav pa ni več! Kuhano marmelado odstavi in pusti, naj se ohladi. //POSODOBITEV: z dvakratno količino sestavin se je čas podvojil, marmelado sem kuhala dobrih 10 minut. Vodilo, kdaj je marmelada gotova, je: ko po hrbtni strani žlice potegneš črto, pa se marmelada ne zlije skupaj, in, ko na krožniček kapneš za pol čajne žličke marmelade in se ta (ko pihaš vanjo ali ko jo postaviš v zamrzovalnik, toliko, da se ohladi) strdi in ni več tekoča.
  • Vmes, ko se marmelada kuha, vzemi lešnike iz pečice (pečeni so, ko postanejo zlatorjavi), jih pretresi na čisto kuhinjsko krpo in z gnetenjem in valjanjem olupi. Pečico pa še kar pusti prižgano na 180 stopinj.
  • Olupljene lešnike v multipraktiku zmelji v lešnikovo moko, dodaj ji kakav v prahu (ki ima menda precej škroba in zato lahko igra nadomestno vlogo moke ) in jih postavi na stran.
  • 12 rumenjakov in semena polovice stroka vanilije toliko časa stepaj, da dobiš mousseu podobno kremo (preden se mousse strdi v hladilniku … da ne boš pričakoval te stopnje, potem lahko stepaš v nedogled! ).
  • Beljake s ščepcem soli (maaalo soli pomaga potegniti ven čokoladni okus, jaz jo dodajam v vse čokoladne slaščice ) najprej malo stepi, ko se že dobro speni, pa dodaj sladkor in stepaj do trdega snega.
  • Tik preden boš s tehniko zgibanja združil rumenjakovo in beljakovo kremo, beljake še enkrat zelo na hitro zmiksaj, da postanejo bolj mazavi. Zdaj (v veliki posodi, imamo le 12 jajc!) najprej združi rumenjakovo in beljakovo kremo, nekaj črt beljaka še lahko ostane v njej, nato pa temu še vedno s tehniko zgibanja dodaj lešnikovo-kakavovo mešanico. Pozor, diši tako, da boš o tem moral poročati najmanj sosedom!
  • Okrogel pekač obloži s peki papirjem. Najprej okoli pripni obod pekača, nato tega odstrani in s prsti zatrdi rob peki papirja ob pekač. Zdaj na pekač zlij 5 do 6 zajemalk lešnikovo-čokoladnega testa. To zadostuje za en tortni oblat. V končni fazi naj bi spekel 4 take tortne oblate. Jaz sem najprej dajala manj zajemalk, pa je bilo oblatov na koncu 6, ampak sem jih zato, ker marmelade res ne pride veliko (samo nekaj žlic), v končni fazi uporabila samo 4. Testo peci na 180 stopinjah 15 minut, toliko, da pod pritiskom skoči nazaj gor.
  • Pečen oblat dvigni s pekača skupaj s peki papirjem, pekač pa pod tekočo mrzlo vodo ohladi, da ga lahko spet obložiš z novim peki papirjem, na katerega spet daš 5 do 6 zajemalk testa, ki ga spet pečeš 15 minut, toliko, da testo, ko s prstom pritisneš nanj, skoči nazaj gor.
  • Medtem, ko se oblati pečejo, se lahko lotiš čokoladnega moussa.
  • V široko posodo vlij čimbolj mrzlo vodo in posodo z vodo postavi v zamrzovalnik.
  • V drugo posodo natoči vročo vodo in jo postavi na visoko vročino. Ta bo služila za kuhanje na pari.
  • Čokolado in maslo daj v posodo in vse skupaj za minuto v mikrovalovko (ali pa na štedilnik in neprestano mešaj). Vzemi iz mikrovalovke in zmešaj, da dobiš homogeno zmes.
  • Štiri rumenjake s polovico sladkorja najprej na hitro zmiksaj, s čimer preprečiš, da bi rumenjak zakrknil, ko ga postaviš nad paro, nato pa rumenjake s sladkorjem postavi nad paro in jih 3 minute stepaj, do konsistence tekoče majoneze.
  • Zdaj rumenjake odstrani z vročine, postavi jih v ledeno vodo (posoda iz zamrzovalnika) in jih stepaj toliko časa, da se ohladijo in postanejo zelo gosti.
  • Stopljeno čokolado z maslom za kakšno minutko postavi v ledeno vodo in mešaj, da se nekoliko ohladi (še vedno mora biti topla, samo ne več vroča). Če ni vroča, ta korak lahko opustiš. Zdaj zmiksaj skupaj stopljeno čokolado z maslom in rumenjakovo kremo.
  • Beljake s ščepcem sladkorja najprej nekoliko speni, dodaj jim preostali sladkor in vse skupaj stepi v trd sneg.
  • Sladko smetano stepi.
  • Zdaj s tehniko zgibanja najprej združi čokoladno-rumenjakovo kremo s sladko smetano. Ni treba iti do konca, lahko je vmes še nekaj belih smetanastih črt.
  • Sneg na hitro premiksaj, da postane bolj mazav (ta korak sem jaz izpustila, bi bilo pa lažje združevati kreme, če ga ne bi), nato ga, prav tako s tehniko zgibanja, združi s čokoladno-rumenjakovo-smetanasto kremo.
  • Dve banani olupi in ju nareži na polcentimetrske kolobarje.
  • Prvi tortni oblat postavi na pladenj, premaži ga z dvema ali tremi žlicami malinove marmelade (če boš malinove marmelade naredil dvakrat več, si lahko manj škrt), in ponavljaj vajo do predzadnjega oblata. Tega pokrij z zadnjim oblatom, ki pa ga ne premaži z marmelado (te itak ne bo več ), ampak obloži z narezanimi bananami.
  • Okoli vsega skupaj daj obod za torte in na banane “zlij” čokoladni mousse.
  • Torto za najmanj 4 ure (da se mousse lepo ohladi in postane čvrst) postavi v hladilnik.
  • Dober tek!
• za testo, marmelado in čokoladni mousse, če jih nameravaš narediti kot samostojne sladice:
  • za testo:
    • Pečico ogrej na 180 stopinj Celzija.
    • Pekač obloži s peki papirjem in nanj razporedi lešnike.
    • Lešnike postavi v pečico, kjer naj se pečejo 8 do 10 minut. Vmes jih vsaj enkrat premešaj, da se na kakšnem mestu ne zažgejo.
    • Lešnike vzemi iz pečice (pečeni so, ko postanejo zlatorjavi), jih pretresi na čisto kuhinjsko krpo in z gnetenjem in valjanjem olupi. Pečico pa še kar pusti prižgano na 180 stopinj.
    • Olupljene lešnike v multipraktiku zmelji v lešnikovo moko, dodaj ji kakav v prahu (ki ima menda precej škroba in zato lahko igra nadomestno vlogo moke ) in jih postavi na stran.
    • 12 rumenjakov in semena polovice stroka vanilije toliko časa stepaj, da dobiš mousseu podobno kremo (preden se mousse strdi v hladilniku … da ne boš pričakoval te stopnje, potem lahko stepaš v nedogled! ).
    • Beljake s ščepcem soli (maaalo soli pomaga potegniti ven čokoladni okus, jaz jo dodajam v vse čokoladne slaščice ) najprej malo stepi, ko se že dobro speni, pa dodaj sladkor in stepaj do trdega snega.
    • Tik preden boš s tehniko zgibanja združil rumenjakovo in beljakovo kremo, beljake še enkrat zelo na hitro zmiksaj, da postanejo bolj mazavi. Zdaj (v veliki posodi, imamo le 12 jajc!) najprej združi rumenjakovo in beljakovo kremo, nekaj črt beljaka še lahko ostane v njej, nato pa temu še vedno s tehniko zgibanja dodaj lešnikovo-kakavovo mešanico. Pozor, diši tako, da boš o tem moral poročati najmanj sosedom!
    • Okrogel pekač obloži s peki papirjem. Najprej okoli pripni obod pekača, nato tega odstrani in s prsti zatrdi rob peki papirja ob pekač. Zdaj na pekač zlij 5 do 6 zajemalk lešnikovo-čokoladnega testa. To zadostuje za en tortni oblat. V končni fazi naj bi spekel 4 take tortne oblate. Jaz sem najprej dajala manj zajemalk, pa je bilo oblatov na koncu 6, ampak sem jih zato, ker marmelade res ne pride veliko (samo nekaj žlic), v končni fazi uporabila samo 4. Testo peci na 180 stopinjah 15 minut, toliko, da pod pritiskom skoči nazaj gor.
    • Pečen oblat dvigni s pekača skupaj s peki papirjem, pekač pa pod tekočo mrzlo vodo ohladi, da ga lahko spet obložiš z novim peki papirjem, na katerega spet daš 5 do 6 zajemalk testa, ki ga spet pečeš 15 minut, toliko, da testo, ko s prstom pritisneš nanj, skoči nazaj gor. Ponovi vajo še dvakrat ali trikrat, da dobiš 4 oz. 5 tortnih oblatov.
  • za malinovo marmelado:
    • Maline daj v posodo, posodo pa na visoko vročino, in jih pretlači. Ko dobiš enakomerno mešanico, pusti, da zavre in naj vre 1 minuto.
    • Prevrete maline odstavi z vročine in precedi skozi gosto cedilo, da ločiš semena od mesa.
    • Malinam brez semen dodaj sladkor, vse skupaj dobro premešaj in postavi nazaj na štedilnik.
    • Ko zavre, pusti, da se vre še 5 do 7 minut, toliko, da se marmelada zgosti. Ne kuhaj dlje, ker boš dobil žele, ki se ga ohlajenega da samo še rezati, mazav pa ni več! Kuhano marmelado odstavi in pusti, naj se ohladi.
  • za čokoladni mousse:
    • V široko posodo vlij čimbolj mrzlo vodo in posodo z vodo postavi v zamrzovalnik.
    • V drugo posodo natoči vročo vodo in jo postavi na visoko vročino. Ta bo služila za kuhanje na pari.
    • Čokolado in maslo daj v posodo in vse skupaj za minuto v mikrovalovko (ali pa na štedilnik in neprestano mešaj). Vzemi iz mikrovalovke in zmešaj, da dobiš homogeno zmes.
    • Štiri rumenjake s polovico sladkorja najprej na hitro zmiksaj, s čimer preprečiš, da bi rumenjak zakrknil, ko ga postaviš nad paro, nato pa rumenjake s sladkorjem postavi nad paro in jih 3 minute stepaj, do konsistence tekoče majoneze.
    • Zdaj rumenjake odstrani z vročine, postavi jih v ledeno vodo (posoda iz zamrzovalnika) in jih stepaj toliko časa, da se ohladijo in postanejo zelo gosti.
    • Stopljeno čokolado z maslom za kakšno minutko postavi v ledeno vodo in mešaj, da se nekoliko ohladi (še vedno mora biti topla, samo ne več vroča). Če ni vroča, ta korak lahko opustiš. Zdaj zmiksaj skupaj stopljeno čokolado z maslom in rumenjakovo kremo.
    • Beljake s ščepcem sladkorja najprej nekoliko speni, dodaj jim preostali sladkor in vse skupaj stepi v trd sneg.
    • Sladko smetano stepi.
    • Zdaj s tehniko zgibanja najprej združi čokoladno-rumenjakovo kremo s sladko smetano. Ni treba iti do konca, lahko je vmes še nekaj belih smetanastih črt.
    • Sneg na hitro premiksaj, da postane bolj mazav (ta korak sem jaz izpustila, bi bilo pa lažje združevati kreme, če ga ne bi), nato ga, prav tako s tehniko zgibanja, združi s čokoladno-rumenjakovo-smetanasto kremo.
    • Mousse postavi v skodelice in za najmanj 4 ure v hladilnik.

Ampak moja sestra si je zapičila v glavo, da ona bi pa čizkejk. Z borovnicami. In Dr. Filomena me je podučila, da se cream cheese da dobiti pri nas in da je to Philadelphia. In sem se zadnjič končno spravila k iskanju recepta. In ko sem prebrala, da je blogerka, ki je nekoč bila solastnica slaščičarne, v kateri niso stregli drugega kot variacije sirovih tort, napisala, da posoda z vročo vodo ni potrebna in da obljublja, da bo torta gladka in popolna, če slediš njenemu receptu, sem si rekla: to je zdaj to.

Kar se je zgodilo, je bilo čisto presenečenje. Pri prvi sirovi torti, tisti, ki sva jo delali s sestro, sva bili je bila ona tako nestrpna , da sva jo vzeli iz pečice in sva jo, namesto da bi pustili, da se v lastni vročini na pultu kuha še naprej, vtaknili v zamrzovalnik, da bi bila prej za jest. Sem omenila, da sva poleg tega tudi povečali količino kremnega sira? Ko smo jo čez eno uro vzeli ven, se je center razlil.   Ampak tisto, kar je ostalo, je bila čista popolnost. Naenkrat sem ugotovila, da imam rada svilnat okus borovničeve čizkejk.

Teden kasneje sem zato ponovila vajo. Dala toliko sestavin, kot jih zahteva recept. In se držala preprostih navodil. In dejansko počakala do naslednjega dne, da je bila torta res lahko a) najprej ohlajena na pultu in b) šele nato ohlajena v hladilniku.

Khm.

Z Nejcem sva jo pojedla sama.

Borovničeva sirova torta

čas priprave: 30 minut dela, 30 minut peke, pb. 2 uri hlajenja na pultu, najmanj 6 ur hlajenja v hladilniku

zadošča za: *ahem* 16 kosov *krehkreh* oz. 2 sladkosneda

zahtevnost: preprosto

sestavine:

• za testo:
  • 250 g poljubnih piškotov
  • 125 g masla
  • 60 do 100 g sladkorja (nama je všeč manj sladko, prva jih je imela 100, druga 60 )
  • 1 žlica vanilijevega ekstrakta (ali četrt stroka vanilije)
  • pol žličke cimeta
  • pol žličke mletih klinčkov
• za nadev:
  • 3 kremni siri Philadelphia (vsak po 175 g)
  • 150 g sladkorja
  • 3 jajca
  • semena pol stroka vanilije (ali žlička in pol vanilijevega ekstrakta)
• za borovničev preliv:
  • 500 g svežih borovnic
  • 100 g sladkorja
  • naribana lupinica 1 limone
  • sok limone + voda (skupaj 120 ml tekočine)
  • 1 žlica škroba

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

postopek:

• Pečico ogrej na (150*) 175 stopinj.

• testo:
  • Piškote v multipraktiku zdrobtini.
  • A) Maslo z začimbami stopi na ognju. Stopljeno maslo, piškote, sladkor in vanilijev ekstrakt s kuhalnico dobro premešaj, da so vse drobtine navlažene.
  • B) Drobtinam dodaj vse preostale sestavine in tolikokrat zapulziraj, da dobiš zrnato testo. [Meni je v drugo zmanjkalo masla, zato sem ga nekoliko nadomestila z maskarponejem. Testo je bilo bolj mokro, ampak prav tako okusno.]
  • Pekač obloži s peki papirjem in nanj predeni testo. Kar z rokami ga enakomerno porazporedi po pekaču in ga pri tem nekoliko potlači.
• nadev:
  • Kremni sir in sladkor 2 minut miksaj, da dobiš gladko zmes.
  • Mešanici dodaj jajca in vanilijo in samo toliko miksaj, da dobiš kremasto zmes.
  • Kremo vlij na testo v pekaču in 25 do 30 minut peci v pečici na 175 stopinj, robovi se bodo nekoliko napihnili, središče pa bo videti nekuhano. Sirova torta se bo kuhala še v lastni vročini, ko bo izven pečice. [Kot opozarja Luna Cafe, torta je preveč pečena, če ima po hlajenju zdrobasto strukturo. Biti mora popolnoma gladka in kremasta.]
  • Torta naj se hladi vsaj pol ure, preden jo preliješ z borovničevim prelivom.
• preliv:
  • V posodi zmešaj vse sestavine za nadev.
  • Vse skupaj zavri (da aktiviraš škrob) in naj na majhnem ognju vre toliko časa, da tekočina postane prozorna in svetleča (po tem, ko zavre, je to kakšna minutka).
  • Odstrani z ognja, preliv naj 15 minut počiva, nato pa ga razporedi po sirovi torti.
  • Torta naj se zdaj na pultu dodobra ohladi (kar bo vzelo najmanj 2 uri), nato pa naj bo v hladilniku pokrita vsaj 6 ur.

To je to. Res preprosto. In kremasto. In osvežilno. In ravno prav sladko. [In zdajle se mi teče v trgovino po kremni sir in piškote!] Dober tek!

*moja pečica bolj hajca , pa jo moram vedno dati na kakih 20 stopinj manj

Tole tortico sem naredila za hčerko prijateljice iz otroštva. Moram reči, da se mi je prav fino zdelo, kako šokirana je bila prijateljica, ko jo je videla. Kaže, da sem presegla njena pričakovanja. Kar najbrž pomeni, da je bolje, da ljudje od tebe pričakujejo manj.

Kakorkoli, edini vodili, ki sem ju dobila, sta bili, naj bo torta sadna in naj bo v obliki Nodija. Tako sem naredila grobo obliko Nodija, torto prekrila s fondantom, nanj pa z jedilnimi barvami v prahu, ki sem jih zmešala z zelooo malo vode, narisala Nodija.

(Kot vedno velja, klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Tako, zdaj pa obljubim, da nekaj časa dam mir s tortami.

Aja: testo je bilo mens sana, namočila sem ga s sokom, ki so ga izcedile sveže jagode.

Aja 2: velik kos debelega kartona sem ovila v alufolijo in to mi je služilo kot pladenj za torto.

Stepko sem delala že tretjič. Prvič za Nejca, drugi poskus sem predstavila na tej strani, tretjič pa moram reči, da sem bila z rezultatom končno tudi sama zelo zadovoljna. Zato mi je še toliko bolj žal, da nimam dokumentiranega postopka izdelave. Prijateljica, huuuuda steperka, tako, reeesno huda, je mimogrede rekla, da ona bi pa tudi stepko za rojstni dan. In seveda človek ob takih mimogrede zastriže z ušesi in si reče, uuu, to pa moram narediti.

Spodnji del torte je bil sestavljen iz testa za Schillerjevo torto, ki jo moram še enkrat predstaviti na tej strani, dve vrsti testa, eno z mandlji, drugo z orehi, brez moke. Če me spomin ne vara, sem za filo uporabila čokoladni mousse. Vse skupaj sem pa prelila s čokoladno glazuro. Da je stepka stala na torti (da se ni zaradi teže pogreznila vanjo), sem, kot sem pokazala že pri prejšnji stepki, uporabila slamice, ki sem jih pristrigla na primerno dolžino. Pri prejšnjih dveh stepkah sem se naučila, da je malo stepko težko doseči s prerezano torto s filo. Zato in pa zaradi izkušenj z oblikovanjem zmajčka in tvitertiča, ko se se je plazma torta res izkazala, sem se odločila, da za stepko uporabim plazmo.

Tako sem stepko najprej grobo oblikovala iz plazme. Za zgled mi je služila moja stara stepka, ki sem jo postavila tako, da so ploščice gledale gor. Tako sem dobila tudi pravo obliko tako položenega čevlja. Plazma je bila prvi dan zelo mehka, zato sem jo, ko sem dobila neko zelo grobo obliko približno oblikovanega čevlja, dala čez noč v hladilnik. Naslednji dan pa sem se lotila podrobnejšega oblikovanja. Ko sem imela obliko stepke, ki sem jo želela, sem obarvala fondant s črno. Stepko sem zelo zelo na tenko premazala z masleno kremo. Pri prejšnji stepki sem se naučila, da ga moram razvaljati zares na tanko. Tako sem ga razvaljala na kak milimeter in pol, in nato v črn fondant oblekla čevelj iz plazme. S konico noža sem oblikovala šive ipd., in ker črni fondant ni bil dovolj črn, sem nekoliko črne barve zmešala s kapljico vode in čevelj prebarvala s čopičem. Nato sem gor postavila ploščice. Vanje sem z vbodi šivanke vgravirala ime in leta slavljenjke, potem pa vse skupaj prebarvala z zlato barvo.

Spodnje slike niso najboljše. Prvi dve sta s telefona, nekaj slik vmes je popolnoma napačno izostrenih in se tako npr. ostro vidi podlaga, namesto da bi se videla torta, ampak to se edine slike, ki jih imam, in res sem čisto preveč ponosna na to stepko, da te torte ne bi delila z vami.

(Klikni na sliko za nekaj malega opisa in za večjo, zablurano različico. )

Jutri pa še zadnja torta iz serije V znamenju tort X.

Tole tortico sem, skupaj še z eno, ki jo objavim jutri , delala na svoj rojstni dan, mudilo se je, dnevi so bili nori, kar naprej neki roki, spanja malo, tako da sem, bumbar, pozabila slikati končni izdelek. Na srečo sem torto na koncu slikala z ajfounom, tako da vsaj neko fotko imam. Slikali pa smo tudi na slavju, ampak te slike še niso prišle do mene. Čim pridejo, zamenjam zadnji fotki.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Jutri pa o izpopolnjeni tehniki izdelave step čevlja. Torte, seveda.

Tale tortica je nastala že konec aprila. Naredila sem jo za Nejčevega brata, ki jo je podaril svojim medvoškim Džumbusnikom ob obletnici oddaje. Ker sem do takrat imela že poln kufer fondanta, sem se odločila, da bom torto okrasila z masleno kremo. Podrobnosti na slikah v galeriji spodaj.

(Klikni na sliko za opis in večjo različico.)

Jutri pa pokažem oblikovanje torte za 55-letnico poroke Nejčevih starih staršev. Pri njej sem uporabila marcipan, ki sem ga naredila iz orehov in mu za lažje valjanje dodala … uganeš, kaj?

Spodnja torta je nastala za skupnih sedem let mojih dveh bratcev. Starejši si je zaželel pink panterja in čimbolj roza torto. In jo je dobil. Z okusom torte sicer nisem bila zadovoljna, v osnovi bi moralo vse delovati, naredila sem torto mens sana, jo premazala s čokoladno-smetanovo in nutellino-smetanovo kremo, pinkpanterski del pa je imel še jagode. Ampak ne vem, kaj mi je bilo, da sem v sladko smetano dala žlico sladkorja, čeprav je nikoli ne dajem. In z odvečnim sladkorjem v fili in sladkorjasto sladkorjastim fondantom je bilo vse skupaj tako grozno sladko, da sem se do nadaljnjega razen za izjemne primere (kot je stepka) odpovedala fondantu … in se oštela zaradi dodatnega sladkorja. No, pa dovolj o tem. Okraševanje:

(Klikni na sliko za opis postopka in večjo različico.)

Ko bi kdo delal podobno, svetujem, da pink panterja naredi posebej, ga prekrije s fondantom in nato položi na že vnaprej s fondantom prekrito torto: da torej postopa tako, kot bi delal dvonadstropno torto.

Za naslednjo torto pa sem se popolnoma odpovedala fondantu. Bilo je prav osvobajajoče, narediti torto, ki je videti kot … torta! Naredila sem jo za mamin rojstni dan, testo je bilo po Schillerjevi torti (torej orehovo in mandljevo brez moke … mimogrede, zaljubila sem se v to testo, zato naslednjič zanj(u) objavim recept ), filo pa sem naredila čokoladno-orehovo, pri čemer sem orehe prepražila za intenzivnejši okus. Za okras pa jagode in bela čokolada. Z belo čokolado se ne razumeva najbolje. Najprej ne maram okusa po beli čokoladi … vsakič, ko jo jem in pričakujem intenzivnost temne čokolade, sem razočarana. Odkar sem jo pri sebi začela klicati kar posamostaljeno bela in nisem več pridajala zraven jedra čokolada, jo sicer v minimalnih količinah (kot na primer nekaj črt na jagodi) lahko celo z užitkom spravim po grlu. Pa še en razlog je, da sva se z belo vedno gledali navzkriž. Vsakič, ko sem jo topila nad parno kopeljo, ne glede na to, kako pazljivo sem rokovala z njo, mi je zakrknila, se zažgala (in bela se ne zažge na črno, ne, neko tako oranžkasto barvo dobi in spravi se v kepice) in se nasploh obnašala zelo nešportno. Dokler nisem odkrila načina, kako jo ukrotiti:

(Klikni na sliko za opis postopka in večjo različico.)

Naslednjič pa o izpopolnjenem postopku za 3D stepko in praznovanju 55. obletnice poroke.

Torti, ki sem ju uporabila za torto s tulipani, sta mens sana in pa kokosova torta, ki sem si jo izmislila kar takrat … ko sem poskusila odrezek kokosove, sem se odločila, da naslednjič naredim tako torto samo z beljaki. Ampak o tem več drugič. Na kokosova oblata sem namazala ganache, za katerega sem pred kratkim zvedela, da mu pri nas pravimo pariška krema, torej pariško kremo, ki pa je nisem naredila s smetano, ampak s kokosovim mlekom. Čokoladna pariška krema je bila obložena z bananami, na oblate mens sane pa sem namazala sladko smetano in razporedila po tej višnje. In prav pri sladki smetani se pri tortah s fondantom lahko zaplete. Sladka smetana namreč fondant topi, zato je nujno, da na robove nabrizgaš preprosto masleno kremo. Ampak nima smisla, da govorim vse to brez slik. Torej, dragi bralec tega bloga, stopi z mano.

Vse se je začelo en dan prej … no, v resnici se je vse začelo na rojstnodnevnem rajanju z zahtevo po zelenem, zato sem si za foro tudi nohte za tortopeko ponovno nalakirala zeleno, ampak to je že druga zgodba. Najprej sem naredila dvojno maso fondanta, tega sem razdelila tako, da sem eno celotno maso obarvala kremno rumenkasto, drugo maso pa sem razdelila na dva večja in en manjši del. Večja sem obarvala roza (z malo rdeče barve) in vijolično, manjšega pa zeleno.

Takole se barva fondant:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Potem sem se s pomočjo vilede, ki jo uporabljam samo za delanje tort, lotila delanja modelčka, na katerem bom oblikovala tulipanove listke:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Nato sem izbrala primerno velik modelček za piškote in pripravila žlice, ki bodo služile kot model za obliko cvetnega listka:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Zdaj sem se lahko lotila delanja lističev. Ker sem se bala, da bi mi kakšen počil, ko bi se posušil, sem jih raje naredila več:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Ko sem končala z listki, sem oblikovala čopič, ki prehaja v vrtnico, v rastlino, rast, naravo, življenje, ustvarjanje. Tudi ta se je sušil še ves naslednji dan:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Naslednjega dne sem spekla in ohladila obe torti. Navadno bi se peke torte lotila dan prej, ampak po šestih urah oblikovanja listkov (dolgotrajen proces, preden sem se naučila, kako najhitreje rokovati z  njimi, poleg tega sem najprej imela en zgrešen postopek, naredila pa sem tudi še dva veliko grša čopiča) sem imela vsega skupaj že čez glavo. Ko sta bili torti ohlajeni, sem se lotila delanja osnovne oblike:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Tako obrezani torti sem narezala na oblate. Mens sano na 3 in kokosovo na 2. Nato sem pripravila vse za sestavljanje torte:

Zdaj sem se lahko lotila sestavljanja torte:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Tako sestavljeno in z osnovno masleno kremo premazano torto sem za 4 ure postavila v hladilnik. Zdaj je bilo na vrsti dokončanje cvetnih listkov:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Medtem ko se je barva sušila, sem na tanko razvaljala fondant, ki bo prekrival torto. Zelo pomembno pri valjanju fondanta, ki bo prekrival torto, je, da paziš, da se ne sprime na podlago, in da ga valjaš samo po eni strani. Zgornja stran, ki bo na torti, bo tako lepo gladka, če bi fondant obračal, bi se otočki sladkorja v prahu, s katerimi je treba posuti površino, da se fondant ne sprime nanjo, zažrli v fondant. Tako se to zgodi samo na spodnji strani fondanta, kar pa sploh ni problem. Ko sem fondant rezala stran, sem vedela, da prideta spodaj še dva trakova, zato puščala malo večji rob in sem ga potisnila pod torto. Raje tako, kot da odrežeš preveč fondanta in spodaj začne kukati testo. Mimogrede, tule sem na pomoč pri slikanju poklicala Nejca, dve roki sta premalo. Tako da: hvala, Nejc.

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Zdaj je bil čas, da nekoliko spimpam vse skupaj.

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Ko je bila torta prekrita s fondantom, je bil čas za stranice. Iz roza in vijoličnega fondanta sem najprej naredila dolge kače:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

In končno so prišli na vrsto tulipani. Tu je vse skupaj postalo zelo zabavno, prav vesela sem bila, ko so rožice nastajale pod mojimi prsti.

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Čisto nazadnje pa sem na torto položila še čopič, ki raste v vrtnico:

(Klikni na sliko za opis postopka.)

Tako, če se boš pa lotil kakšne take tulipanske torte, mi pa le pusti komentar ali pošlji sliko na huferka @ gmail . com!

(In mimogrede: posnela sem vsega skupaj 302 (!!!) sliki, tole tukaj je dejansko izbor. )